23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 171/2005 z dne 17. 11. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR-5805/2005 z dne 28. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko sodbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po d) točki sedmega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1). Izrečena mu je bila globa, stranski sankciji petih kazenskih točk in prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca ter naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in uporabo prava. Navaja, da je sankcija nesorazmerna storjenemu prekršku. Izrečena sankcija naj bi posegala v njegov socialni položaj in duševno celovitost, zaradi česar naj bi bil kršen 35. člen Ustave. Meni, da ugotovitve policistov ne morejo biti dokaz. Z navedbo, da ni bil zaslišan pred izdajo prvostopenjske odločbe, zatrjuje kršitev 29. člena Ustave. Zatrjuje tudi kršitev pravic iz 14., 15., 22., 23., 25., 27. in 30. člena Ustave.

B.

3.Pritožnikove trditve, povezane s postopkom o prekrških, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustava v 29. členu določa temeljne pravice, ki gredo obdolžencu v kazenskem postopku in katerih namen je, da zagotovijo pošteno sojenje pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je bil pritožnik v postopku pred Okrajnim sodiščem zaslišan. Pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da mu ni bila dana možnost predlagati izvedbe dokazov v njegovo korist ali da se sodišče do predloga ni opredelilo. Navedeno bi bilo relevantno za presojo, ali je podana kršitev pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave. Kolikor se pritožnikov očitek nanaša na vprašanje verodostojnosti izvedenih dokazov, pa mu je treba pojasniti, da sodi to vprašanje v polje proste sodnikove presoje. Ta ni nerazumna in brez podlage v izvedenih dokazih.

5.Pritožnikovega očitka, da so bile z izpodbijanima odločbama kršene določbe 15. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljih svoboščin. Navedene določbe pa se ne nanašajo na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Pritožnik očitka, da so mu bile z izpodbijanima odločbama kršene pravice iz 14., 22., 23., 25., 27., 30. in 35. člena Ustave, ni utemeljil, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer