Jedro

Ker tožnica pomanjkljivosti v upravnem postopku v danem roku ni odpravila, pri čemer v tožbi ne uveljavlja, da naj bi bila njena vloga popolna oziroma da naj bi bila zahteva po dopolnitvi, tj. predložitvi računa, neutemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vrnitve kolesa ter odškodninskem zahtevku za plačilo protivrednosti in uporabnine kolesa.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožničina prošnja po mnenju toženke nepopolna in da jo je zato z dopisom z dne 6. 8. 2024 pozval, naj jo v roku 5. dni dopolni tako, da predloži dokazila glede lastništva kolesa. Ugotavlja, da je pooblaščenec tožnice poziv prevzel 19. 8. 2024, da se je rok za dopolnitev vloge iztekel 26. 8. 2024 in da tožnica v tem roku niti kasneje zahtevane listine ni predložila. Zato pogojev za dodelitev BPP ni bilo mogoče preveriti. Glede na to je vlogo na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel.

3.Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in zoper odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da je pooblaščenec tožnice službi za BPP že 8. maja 2022 po elektronski pošti poslal obvestilo, da je tožba vložena in da bo sodišče postopek razdružilo na dva postopka, tj. postopek glede plačila odškodnine in postopek za vračilo kolesa ter da bo tožnica potrebovala nov BPP. Priložil je tudi sklep sodišča. Tako, da je bila toženka že takrat seznanjena z vsemi dokazili, ki so potrebna za presojo, ali naj BPP dodeli. Ker je toženki že 2022 predložila osnutek tožbe z vsemi dokazili, je neutemeljeno, da bi jih poslala ponovno. Tožnica ima minimalni dohodek in ne more plačati stroškov. V drugih zadevah ji je toženka dodelila BPP, v predmetni zadevi pa ne, ker naj ne bi izpolnjevala vsebinskega pogoja, kar ne drži.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

5.Ker je tožnica predlagala svoje zaslišanje, je sodišče razpisalo narok, ki se mu je toženka odpovedala, tožnica pa na narok ni pristopila. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez obravnave. Tožnice tudi, če bi pristopila, ne bi bilo treba zaslišati, saj njena izpoved o izpolnjevanju vsebinskih pogojev za dodelitev BPP za odločitev ni pravno relevantna.

6.Tožba ni utemeljena.

7.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh […]. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari […] in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago […].

8.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9.Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Organ lahko opravi omejen vsebinski preizkus zadeve le na podlagi ustreznih podatkov. Nekatere od teh pa mu lahko priskrbi le prosilec.

10.V obravnavani zadevi je toženka, da bi opravila preizkus, tožnico pozvala, naj predloži določeno listino.

11.Okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi (drug odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog, tožnik postavi s tožbenimi navedbami. Tožbeni predlog pa ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča Upravno sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku. To pomeni, da tožbeni predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Navedeno pomeni, da tožnik z navedbami o spornih dejanskih in pravnih vprašanjih na eni strani in s formalnim predlogom za odločitev na drugi strani določi obseg sodne kontrole konkretnega upravnega akta.

12.Tožnica ne ugovarja, da naj bi toženka od nje neutemeljeno zahtevala račun za kolo, ampak ugovarja, da je odločitev neutemeljena zato, ker je zahtevano listino skupaj s tožbo že predložila, in sicer v nekem drugem postopku za dodelitev BPP.

13.Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica po pooblaščencu 26. 3. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP "za vračilo kolesa in za odškodninski zahtevek za plačilo protivrednosti, uporabnine in amort." Toženka je 6. 8. 2024 tožnico pozvala, naj predloži dokazila o lastništvu kolesa, katerega vračilo je želela s tožbo uveljavljati. Njen pooblaščenec je dopis prejel 19. 8. 2024. Tožnica do izdaje sklepa listine ni predložila niti ni predložila nobenih drugih listin ali podala podrobnejših podatkov o zadevi, kot so navedeni v obrazcu BPP št. 1 pod III Podatki o zadevi. Šele k tožbi je predložila elektronsko sporočilo z dne 8. 5. 2022, ki ga je A. A. ob 13:06 poslal toženki in se glasi - citirano: " Spoštovani ! V postopku glede vračila kolesa in plačila odškodnine za B. B. vam pošiljam sklep sodišča, da sodišče želi, da se vodita ločena pr.postopka. Navedena postopka sta bila ustavljena, tako da je potrebno ponovno vložitev tožbe. BPP prošnjo smo vložili 4 mesece nazaj, vendar o njej niste odločili." Iz tega elektronskega sporočila ne izhaja, da bi imelo priponko. Je pa tožnica v sodni spis predložila še vlogo v zadevi I P 522/2021 z naslovom "Tožba dopolnitev zaradi plačila denarnega nadomestila v višini 8000,00 EUR in vrnitve kolesa s pp."

14.Četudi bi navedeno sporočilo, poslano toženki 8. 5. 2022, vsebovalo sklep sodišča o razdružitvi postopka in osnutek tožbe, se sodišče ne strinja s tožnico, da naj bi v postopku Bpp 1139/2024, ki se je začel 26. 3. 2024, za presojo, ali je zadeva očitno nerazumna, zadoščalo, da je zahtevane podatke predložila službi za BPP že leta 2022 (česar v upravnem postopku ni niti dokazovala). Če naj bi tedaj tudi vložila prošnjo za dodelitev BPP in organ o njej še ni odločil, pa bi zoper njegovo pasivnost lahko uveljavljala pravno varstvo s tožbo zaradi molka.

15.V prvem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. Drugi odstavek pa določa, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

16.Ker tožnica pomanjkljivosti v danem roku ni odpravila, pri čemer v tožbi ne uveljavlja, da naj bi bila njena vloga popolna oziroma da naj bi bila zahteva po dopolnitvi, tj. predložitvi računa, neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17.Ker toženka o tem, ali tožnica izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP ni odločala, sodišče tožbenega ugovora, da te pogoje izpolnjuje, ni presojalo.

18.Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 295/2016, X Ips 298/2016, I Up 16/2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.