21. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Vasje Majhna, Ljubljana, na seji 21. decembra 2022

sklenil o:

1.Ustavna pritožba zoper postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi št. N 722/2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti "Zakona o nepravdnem postopku, Zakona o socialnem varstvu ter Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vlagatelj vlaga navedeni ustavno pritožbo in pobudo. V ustavni pritožbi opisuje domnevne nepravilnosti, povezane s postopkom, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, s tem v zvezi pa vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tam uporabljenih predpisov. Sklicuje se na varovanje osebnostnih pravic. Kot nedopustno izpostavlja postopanje strokovnih služb pristojnega centra za socialno delo, sodišča in drugih organov, ki naj bi zlorabili svoj položaj. Pri tem naj bi prišlo do nedopustne uporabe osebnih podatkov. Primer naj bi se obravnaval v nasprotju s sodniško etiko, pri čemer vlagatelj opozarja na splošno znane sporne povezave med sodniki, ki bi morali biti izločeni. Vlagatelj predstavlja določbe Ustave in mednarodne instrumente s področja varovanja človekovih pravic. V vlogi se sklicuje na priloženo pogodbo o zaposlitvi javne uslužbenke iz leta 2013, odločbi Sodnega sveta iz leta 2013 in 2019, sklepe glede dostopa do informacij javnega značaja, sklepe glede izločanja sodnikov oziroma na dokumente, ki so jih izdali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravstveni dom Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve, center za socialno delo in različna okrajna sodišča.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 53. člena določa, da mora ustavna pritožba vsebovati navedbe o izpodbijanem posamičnem aktu, domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah, navedbe o razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve, in druge podatke, ki jih določa Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Smiselno enako velja za pobudo, ki mora v skladu s 24.b členom ZUstS vsebovati navedbo členov izpodbijanega predpisa, številko uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen, razloge o neskladnosti z Ustavo ter druge podatke, ki jih določa Poslovnik.

3.Vlagatelj opisuje več različnih okoliščin, ki so povezane z izvedbo predmetnega nepravdnega postopka, varstvom osebnih podatkov, dostopom do informacij javnega značaja, izločitvijo sodnikov itd., pri čemer se sklicuje na različne listine. Iz ustavne pritožbe ni razvidno, kateri je izpodbijani posamični pravni akt, ki bi bil dovoljen. Ni podatkov, kdaj je bil akt vlagatelju vročen in ali je vlagatelj izčrpal vsa pravna sredstva ter kakšen je njegov konkretni pravni interes. Enako niso podani razlogi o domnevno kršenih človekovih pravicah ali tisti razlogi, ki utemeljujejo obstoj kršitve. V pobudi niso navedeni izpodbijani členi predpisa, številke Uradnega lista Republike Slovenije, razlogi glede neskladnosti z Ustavo oziroma tisti razlogi, iz katerih bi izhajalo, da izpodbijani predpis neposredno posega v vlagateljev pravni položaj.

4.Ustavno sodišče je vlagatelja pozvalo k odpravi navedenih pomanjkljivosti. Ker je ta vztrajal pri njeni obravnavi, ne da bi jo ustrezno dopolnil, je Ustavno sodišče vlogo, ki nima vseh predpisanih sestavin, zavrglo kot nepopolno (1. in 2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi sedme alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik