Jedro

Možnosti vložitve predloga za izvršbo se ne sme enačiti s pravico do pooblaščenca v postopku, saj pooblaščenec, ki je odvetnik in prava vešča stranka, v postopku izvršbe opravlja dejanja v korist svoje stranke ter za zaščito njenih pravic in koristi. Predlog tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato glede na določilo 24. člena ZBPP ni nerazumen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 445/2020 z dne 20. 5. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevnaju BPP) v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru za izterjavo preživnine za sina A.A. po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 381/2016 z dne 10. 11. 2016, in sicer v obliki vložitve predloga za izvršbo ter vseh potrebnih vlog in pravnih sredstev ter zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni pogoj prosilca in drugi pogoji določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Eden izmed teh pogojev je objektivni pogoj v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da pri predlogu za dodelitev BPP prosilca ne sme iti za zadevo, ki je očitno nerazumna oziroma da prosilec v zadevi nima izgledov za uspeh.

3. Tožena stranka je ugotovila, da želi prosilec pomoč odvetnika za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine, pri čemer je ocenila, da prosilec še ne potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika, saj lahko predlog za izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine vloži sam na Okrajnem sodišču v Mariboru, ob strokovni pomoči tam zaposlenih, v času uradnih ur sodišča, zaradi česar je po mnenju tožene stranke zahtevek prosilca po dodelitvi BPP v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, in je tako prošnjo prosilca zavrnila in navedla, da kolikor bo prosilec tekom izvršilnega postopka pomoč potreboval, bo lahko takrat vložil novo prošnjo za dodelitev BPP, zaradi česar je tožena stranka zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP in je vlogo zavrnila.

4. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo in zmotno ugotovila dejansko stanje, saj je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki dodelitve izvajalca te pomoči za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sodne poravnave za izterjavo neplačane preživnine, za sestavljanje dopisov in vseh potrebnih vlog v izvršilnem postopku ter za zastopanje na sodišču v izvršilnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje. Tožeča stranka meni, da je odločitev tožene stranke pravno nepravilna in v nasprotju z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanjem (v nadaljevanju ZIZ), Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti pa v nasprotju z ZBPP in določbami Ustave, saj ne glede na to, da tožnik lahko vloži predlog za izvršbo s pomočjo strokovne pomoči zaposlenih oseb na sodišču, ne more izvrševati svoje pravice pred sodiščem, in sicer, da ga zastopa odvetnik, saj zaposleni na sodišču ne morejo nadomestiti strokovne pomoči, ki jo posamezniku lahko nudi za to usposobljen odvetnik, prav tako pa odvetnik z vložitvijo predloga za izvršbo prevzame primer v celoti in stranko zastopa tekom celotnega postopka, ne zgolj za vložitev predloga za izvršbo, zaradi česar nato sodišče odvetniku vroča vse sklepe sodišča in druga pisanja, ki so za stranko pomembna, tako tudi vloge dolžnikov oziroma nasprotnih strank, s čimer so odvetniki kot izvajalci storitve BPP odgovorni za pravočasno in pravilno vlaganje vlog ter pravnih sredstev ipd. Tožeča stranka pojasnjuje, da sam nima strokovnega znanja, da bi lahko ustrezno sodeloval v postopku in tako tožena stranka ne more deliti zastopanja na fazo vložitve predloga za izvršbo in na druge faze postopka izvršbe, saj gre za celoto. Pri zastopanju po odvetniku namreč gre po vložitvi predloga za pomembno pravno spremljanje zadeve in pravilno ter pravočasno reagiranje, česar pa povprečna oseba - posameznik ni strokovno in tudi ne organizacijsko sposoben ustrezno opravljati.

5. Tožeča stranka še izpodbija, da zaposlena oseba na sodišču, ki bi morebiti tožniku pomagala pri vložitvi predloga za izvršbo, kasneje v postopku več ne sodeluje in ne postane pooblaščenec upnika ter o stanju zadeve ne ve ničesar, zaradi česar sodišče tem zaposlenim osebam tudi ne vroča sklepov in vlog dolžnika in tudi ne tretjih strank, zaradi česar v takšnem primeru upnik že od vložitve predloga naprej nima strokovne pomoči odvetnika in je prepuščen samemu sebi, brez ustreznega znanja in možnosti za pravočasno in pravilno uveljavljanje potrebnih pravnih ter drugih sredstev, zaradi česar je tako v slabšem položaju kot nek drugi upnik, ki ima strokovno pomoč odvetnika ves čas postopka.

6. Tako tožeča stranka meni, da ne gre za nerazumno ali preuranjeno zahtevo po dodelitvi BPP in tudi, da gre pri odločitvi Organa za BPP odstop od siceršnje prakse tega organa, zaradi česar v tožbi predlaga, da sodišče odločbo Organa za BPP „razveljavi“ in prošnji ugodi, podredno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, pri čemer predlaga tudi povrnitev stroškov v višini 285,00 EUR z DDV in materialne stroške 2%.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni spis.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnjo tožeče stranke za odobritev BPP v postopku vložitve predloga za izvršbo zavrnila, in sicer iz razloga, ker ima po njeni oceni tožnik možnost navedeno vlogo podati pri službi, ki je za to ustanovljena pri sodišču in je tako po mnenju tožene stranke vloga vsaj preuranjena.

10. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost dodelitve BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11. V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega vrsta, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje ali druge pravne storitve določene z zakonom in za vse oblike sodnega varstva pred sodišči, razen izjem, ki so določene v 8. členu ZBPP.

12. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka zaprosila za dodelitev BPP v postopku podaje predloga za izvršbo, ki ne sodi pod izjeme 8. člena ZBPP, za katere se BPP ne dodeli.

13. Po določbi 22. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblasti, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Namen navedene določbe je, da se vsakomur, ki sodeluje ali želi sodelovati v postopku zagotovi enako varstvo pravic, v katero sodi tudi zastopanje po odvetniku.

14. Po 13. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ima vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi.

15. Po mnenju sodišča lahko gre za učinkovito pravno sredstvo oziroma učinkovito vložitev predloga za izvršbo in nadaljnjega zastopanja prosilca v postopku samo v primeru, kolikor je prosilcu dodeljen odvetnik oziroma ustrezna strokovna pravna pomoč, če sam s pravnim znanjem za zastopanje ne razpolaga. Zaradi navedenega je tudi nedvomno v interesu pravičnosti, da je prosilcu, ki nima materialnih sredstev za najem pooblaščenca za zastopanje in vlaganje pravnih sredstev pred sodiščem omogočeno brezplačno pravno zastopanje v izvršilnem postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.

16. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti, možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti.

17. Po oceni sodišča Organ za BPP tako s svojo presojo ne sme poseči v okoliščino, da prosilec BPP ne potrebuje, ker ima na voljo strokovno službo na sodišču oziroma da je njegova prošnja vsaj preuranjena, in da jo bo lahko vložil kasneje, saj je pritrditi navedbam tožeče stranke, da postopka ni mogoče deliti na dve fazi, kakor tudi ne pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva ter do ustreznega zastopanja z ustreznim pravnim znanjem pred sodiščem.

18. Sodišče se strinja z navedbo tožeče stranke, da se možnosti vložitve predloga za izvršbo pri organu sodišča ne sme enačiti s pooblaščencem v postopku in s pravico do pooblaščenca v postopku, saj pooblaščenec, ki je odvetnik in prava vešča stranka v postopku izvršbe opravlja dejanja v korist svoje stranke ter za zaščito njenih pravic in koristi, zaradi česar po mnenju sodišča predlog tožeče stranke za dodelitev BPP ni nerazumen glede na določilo 24. člena ZBPP, in je tako po oceni sodišča tožena stranka napačno uporabila materialno pravo in neenakopravno obravnavala tožečo stranko pred sodiščem kot predlagatelja za dodelitev BPP, saj se je opredelila, da ima tožeča stranka že zagotovljeno možnost vložitve predloga za izvršbo, pri čemer pa ni upoštevala, da je namen ZBPP uresničevanje posameznikove pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje ter preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

19. Po tretjem odstavku 1. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila sodnega postopka, pri čemer pa vlagatelju ni mogoče odkloniti pravice do dodelitve BPP, saj strokovna služba, ki je organizirana pri toženi stranki ne zastopa interesov vlagatelja. Z ZBPP se namreč uresničuje pravica do sodnega varstva in načelo enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe in druge pogoje, ki jih določa ZBPP za dodelitev BPP z namenom, da stranka opravlja procesna dejanja v postopku pred sodiščem. Kolikor so izpolnjeni pogoji skladno z določili ZBPP, je potrebno prosilcu zagotoviti BPP kolikor zanjo zaprosi, saj ima pravico do ustreznega strokovnega zastopanja z odvetnikom.

20. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Tožena stranka bo morala v ponovni presoji upravičenost tožnika do BPP ugotavljati tudi njegov premoženjski položaj ali izpolnjuje z ZBPP določene pogoje, ki se nanašajo na njegov finančni položaj (subjektivni pogoj iz 13. člena ZBPP). Ob ugotovitvi finančnega pogoja, bo tožena stranka morala nadalje presojati objektivni pogoj, torej zadevo, za katero tožnik prosi za BPP in upoštevati, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

21. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in, v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

22. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 ponovno odločati o upravičenosti tožnika do BPP.

23. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnico in tožence ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, zaradi česar morebitno zaslišanje tožeče stranke kot je predlagala v okviru dokaznega predloga ne bi v ničemer prispevala, k razjasnitvi dejanskega stanja, saj je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja.

AD II točki izreka

24. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče je pooblaščencu priznalo tudi 20 % DDV, ker je pooblaščenec tožnika zavezanec za DDV skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

25. Sodišče pa pooblaščencu ni priznalo materialnih stroškov v višini 2%, saj v Pravilniku tovrstna povrnitev stroškov ni določena, v predmetni zadevi pa tudi ne gre za situacijo iz 4. člena Pravilnika, saj tožnik po pooblaščencu razen vložitve tožbe ni v postopku še dodatno pojasnjeval z morebitnimi obrazloženimi vlogami ( 4. člen Pravilnika).

26. Sodišče še dodatno pojasnjuje, da se po določbi 5. člena Pravilnika pri določitvi in povrnitvi stroškov po predmetnem pravilniku ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če v postopku nastanejo tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.