Jedro

Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.

Obravnavani pobot je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne more predstavljati izpodbojnega dejanja, saj se je s tem dejanjem zgolj doseglo to, do česar bi prišlo z dnem začetka stečajnega postopka na podlagi zakona.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne zahtevek tudi v delu, ki se glasi: „V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavi učinek medsebojne kompenzacije v višini 43.908,58 EUR z dne 22.06.2012. Tožena je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 43.908,58 EUR. V primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka dalje.“

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 4.174,07 v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavilo učinek medsebojne kompenzacije v višini 43.908,58 EUR z dne 22. 6. 2012 (tč. I izreka), ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za 43.908,58 EUR (tč. II izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev učinkov zemljiškoknjižnih dovolil z dne 1. 6. 2012, s katerimi je tožeča stranka dovolila vknjižbo lastninske pravice na njenih idealnih deležih nepremičnin z ID znaki 000 do celote (1/1), 001 do celote (1/1), 002 do deleža 1/26 celote, 003 do deleža 1/26 celote, 004 do deleža 1/26 celote, 005 do deleža 1/26 celote, 006 do deleža 1/26 celote, 007 do deleža 1/26 celote v korist tožene stranke (tč. III izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 43.908,58 EUR od dneva vložitve tožbe dalje do poteka izpolnitvenega roka, določenega v II. točki izreka sodbe (tč. IV izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 2.822,25 EUR (tč. V izreka).

2. Zoper I., II. in V. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v tem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5.Tožeča stranka je med drugim izpodbijala učinek medsebojne kompenzacije v višini 43.908,58 EUR z dne 22. 6. 2012 in zahtevala vrnitev tega zneska tožeči stranki (v stečajno maso). Sodišče prve stopnje je zahtevku v tem delu ugodilo na podlagi ugotovitve, da gre za dejanje nadomestne izpolnitve. Štelo je, da sta tožeča (stečajni dolžnik) in tožena stranka v izpodbojnem obdobju sklenili prodajno pogodbo, s katero je tožeča stranka prodala toženi stranki stanovanje, parkirno mesto in solastniške deleže na preostalih petih parnih mestih, tožena stranka pa se je zavezala plačati kupnino. Do medsebojne kompenzacije med tožečo in toženo stranko je prišlo po tem, ko je nekdanji direktor tožeče stranke toženi stranki odstopil svoje terjatve, ki jih je imel do tožeče stranke iz naslova povračil stroškov v zvezi z delom in drugih terjatev v višini 43.908,58 EUR. Sodišče je ugotovilo, da prodajna pogodba skupaj z dodatkom št. 2, ki je bila sklenjena med tožečo in toženo stranko, pogodba o odstopu terjatev z dne 19. 6. 2012 med toženo stranko in tretjim (nekdanjim direktorjem tožeče stranke) ter medsebojna kompenzacija z dne 22. 6. 2012 predstavljajo ekonomsko celoto z namenom, da tožena stranka kot kupec ne bi v celoti izpolnila svoje obveznosti s plačilom kupnine, ampak s pobotom terjatve, ki so ji bile odstopljene s strani nekdanjega direktorja tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti.

6. Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je namenjeno razveljavitvi tistih pravnih dejanj, katerih posledica je bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke prvega odstavka 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

7. Pobot je način prenehanja obveznosti (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Pobot terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotnih terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika ob začetku stečajnega postopka predvideva že ZFPPIPP in nastane na podlagi zakona (prim. 261. člen ZFPPIPP in nasl.). Njegov namen je odpravljanje dvakratnega izpolnjevanja predmeta iste vrste.(1) Pobot tudi v stečaju narekujejo razlogi praktičnosti in zato velja, da če se terjatve dotlej niso pobotale (pa bi se mogle), veljajo v stečajnem postopku za pobotane.(2) Pobot ne zmanjšuje stečajne mase in zato načeloma ne predstavlja izpodbojnega pravnega dejanja, saj predstavlja le način prenehanja že prej nastalih vzajemnih obveznosti. Pobot je tako izrecno dovoljen in sam po sebi ni izpodbojno dejanje.

8. Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.(3) Pri nadomestni izpolnitvi obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom(4) sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje (prvi odstavek 283. člena OZ). Pravno dejanje nadomestne izpolnitve je torej izpodbojno, kadar upnik in bodoči stečajni dolžnik skleneta pogodbo (npr. prodajno, podjemno, idr.), s katero stečajni dolžnik nasproti upniku pridobi denarno terjatev z namenom, da bi se ta lahko pobotala z nasprotno prej nastalo denarno terjatvijo upnika do stečajnega dolžnika, nastalo na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika. V konkretnem primeru pa ne gre za tako situacijo.

9. Tožeča in tožena stranka sta sklenili prodajno pogodbo dne 1. 6. 2012, s katero je tožeča stranka prodala toženi stranki stanovanje, parkirno mesto in solastniške deleže na preostalih petih parkirnih mestih, tožena stranka pa se je zavezala plačati kupnino. Do delnega pobota terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova kupnine za nepremičnine je prišlo dne 22. 6. 2012, in sicer po tem, ko je tožena stranka dne 19. 6. 2012 s strani tretjega, nekdanjega direktorja tožeče stranke, pridobila njegove terjatve iz naslova povračil stroškov v zvezi z delom in drugih terjatev. Pobot je bil izveden pred začetkom stečajnega postopka dne 8. 11. 2012. V opisanem dejanskem stanju ni mogoče najti elementov izpodbojne nadomestne izpolnitve v zgoraj opredeljenem pomenu. Prodajna pogodba je bila namreč sklenjena med tožečo stranko (prodajalcem in bodočim stečajnim dolžnikom) in toženo stranko (kupcem). Na njeni podlagi je tožeča stranka nastopala kot upnik terjatve iz naslova kupnine za nepremičnine, tožena pa kot dolžnik za plačilo kupnine za nepremičnine. Ni mogoče šteti, da bi bila prodajna pogodba sklenjena in na njeni podlagi izdana zemljiškoknjižna dovolila zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika (tožeče stranke) na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika (tožene stranke), ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (prim. 1. točko prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP). Terjatev tožene stranke namreč ni nastala na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega posla s tožečo stranko, kjer bi tožena stranka prej izpolnila svojo nasprotno izpolnitev do tožeče stranke, temveč je tožena stranka terjatev do tožeče stranke v višini 43.908,58 EUR pridobila na podlagi cesije s strani tretjega. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se tako dejansko stanje prilega pravilom o dovoljenem pobotu terjatev.

10. Izvedeni pobot je bil izveden pred začetkom stečajnega postopka. V kolikor do začetka stečajnega postopka dne 8. 11. 2012 še ne bi bil izveden, bi tako ali tako nastal ex lege na podlagi 261. člena ZFPPIPP. Prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu ZFPPIPP drugače določeno. V konkretnem primeru upnik (tožena stranka) terjatve od tretjega tudi ni pridobil po začetku stečajnega postopka, da bi veljala prepoved pobota v skladu s 263. členom ZFPPIPP. Slednji namreč prepoveduje pobot terjatve do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka in ki jo je novi upnik po začetku stečajnega postopka pridobil na podlagi cesije prejšnjega upnika, z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do novega upnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Obravnavani pobot je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne more predstavljati izpodbojnega dejanja, saj se je s tem dejanjem zgolj doseglo to, do česar bi prišlo z dnem začetka stečajnega postopka na podlagi zakona (261. člen ZFPPIPP).

11. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je opisan sklop ravnanj obravnavalo po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika kot izpodbojno dejanje nadomestne izpolnitve namesto kot dejanje (dovoljenega) pobota, zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v I. in II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

12. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP in 154. člena ZPP. Tožena stranka je v postopku v celoti uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene stroške postopka. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev o pravdnih stroških.

13. Tožena stranka je za postopek pred sodiščem prve stopnje upravičena do 828,10 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3100 ZOdvT), 764,40 EUR nagrade za narok (tar. št. 3102 ZOdvT), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar znaša 1.967,25 EUR. Za pritožbeni postopek pa se toženi stranki prizna 1.019,20 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3210ZOdvT), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar z upoštevanjem sodne takse za pritožbo v višini 939,00 EUR (tar. št. 1121 ZST-1) znaša 2.206,82 EUR. Skupaj je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti 4.174,07 EUR stroškov.

14. Odmerjene stroške mora tožeča stranka plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi s 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

Op. št. (1): M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 389. Op. št.(2): Prim. VS RS III Ips 32/2002. Op. št.(3): Pravno mnenje občne seje VSS z dne 17. 10. 1995, Pravna mnenja VSS 1/95 str. 16; VS RS III Ips 32/2002; M. Đorđević, Pravila, ki jih je glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika izoblikovala sodna praksa, Podjetje in delo 1/2002, str. 146 in nasl.; VSL I Cpg 382/2013. Op. št.(4): Ta sporazum je sklenjen v izpolnitveni (in ne sklenitveni) fazi posla.