Jedro

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 576/2009-9 z dne 11. 2. 2010 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 02003-1046/2005 z dne 23. 2. 2009. S to odločbo je bila po nadzorstveni pravici iz razloga po 105. členu Zakona o vojnih invalidih - ZVojI oziroma po 2. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP odpravljena odločba Upravne enote Kranj, št. 130-117/2005-1513 z dne 10. 6. 2005, s katero je navedena upravna enota delno ugodila tožnikovi zahtevi in mu priznala status žrtve vojnega nasilja - begunca (pregnanca) za čas od dne 1. 7. 1942 do 15. 5. 1945 in na tej podlagi v sklepu določene pravice.

2. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt - odločba o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici - ni eden izmed aktov, določenih v prvem odstavku 5. člena ZUS-1 (z njim postopek odločanja o zadevi ni bil končan), zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

3. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, navaja, da je navedena kršitev podana, ker sodišče prve stopnje v tej zadevi ni uporabilo določb ZUP, ki je veljal v času začetka postopka in ki je v drugem odstavku 277. člena določal, da je zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP, dovoljen upravni spor. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, ugodi tožnikovi tožbi in odpravi tako odločbo tožene stranke z dne 23. 2. 2009 kot tudi sklep Upravne enote Kranj, št. 130-117/2005-36 z dne 16. 3.2009, ki je bil izdan v posledici učinkovanja te odločbe tožene stranke.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Upravno sodno varstvo aktov, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, določa prvi odstavek 5. člena ZUS-1 (nanj se sklicuje in z njim utemeljuje svojo odločitev tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), po katerem se v upravnem sporu akti, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan.

7. Z odločbo, ki jo je tožena stranka odpravila po nadzorstveni pravici, je bilo tožniku pravnomočno priznan status žrtve vojnega nasilja. Z izrednim pravnim sredstvom odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici (105. člen ZVojI oziroma 2. točka prvega odstavka 274. člena ZUP) je bila torej odpravljena pozitivna upravna odločba, to je tista upravna odločba, s katero so bile v obravnavani zadevi stranki priznan določen status in na tej podlagi določene premoženjske in druge pravice.

8. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-2517/08, U-I-240/08 z dne 4. 6. 2009 (s katero je bila zavrnjena pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 109. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 277. člena ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 – u. p. b., ter ni bila sprejeta ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča I Up 393/2008 z dne 7. 8. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča U 1503/2008 z dne 2. 7. 2008) med drugim navedlo, da se z zavrnilno odločbo upravnega organa prve stopnje nikomur ne spremeni pravni položaj v primerjavi s položajem pred to (zavrnilno) odločitvijo. Zato tudi razveljavitev odločitve o zavrnitvi zahteve ne more pomeniti posega v pravni položaj stranke, ki naj bi nastal s pravnomočnostjo upravne odločbe.

9. S pozitivno upravno odločbo (s katero so določene pravice pridobljene oziroma so naložene določene obveznosti) pa se, drugače kot pri zavrnilni oziroma negativni upravni odločbi, strankin pravni položaj v primerjavi s pravnim položajem pred sprejetjem te odločitve spremeni. Zato Vrhovno sodišče meni, da se z odpravo oziroma razveljavitvijo pozitivne upravne odločbe z izrednim pravnim sredstvom posega v pravni položaj posameznika, ki je nastal z izdajo, dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odpravljene oziroma razveljavljene upravne odločbe. Bistvo nastale pravne situacije je namreč v tem, da odpravljena pozitivna upravna odločba ne obstaja več, o strankinem zahtevku oziroma njeni obveznosti pa ni odločeno, sodno varstvo za presojo pravilnosti oziroma zakonitosti uporabe izrednega pravnega sredstva pa izostane.

10. Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno. Po določbi 158. člena Ustave RS je namreč mogoče pravna razmerja, ki so (bila) urejena s pravnomočno pozitivno odločbo državnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.

11. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila z odločbo, izdano na podlagi izrednega pravnega sredstva iz 105. člena ZVojI oziroma po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP, odpravljena pozitivna upravna odločba, s katero je bilo dokončno oziroma pravnomočno odločeno o tožnikovem statusu in na tej podlagi pridobljenih pravicah. Z odpravo pravnomočne pozitivne upravne odločbe je bilo poseženo v pravni položaj pritožnika, ki je nastal z dokončnostjo oziroma s pravnomočnostjo prvostopenjske odločbe, o tožnikovi zahtevi za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja bo namreč odločeno v novem postopku. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upravno sodno varstvo zoper akt, s katerim je bila pravnomočna odločba na podlagi navedenega izrednega pravnega sredstva odpravljena, dopustiti iz razloga drugega odstavka 2. člena v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZUS-1 ter dopustiti sodno presojo (kontrolo) o tem, ali je bilo obravnavano izredno pravno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom. V nasprotnem primeru bo namreč poseženo v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (prvi odstavek 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

12. Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu pritožbi na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.