Jedro

Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.

Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 28/2015 z dne 27.1.2017 odločilo: “Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, opr. št. I Pg 28/2015 z dne 7. 9. 2016, se zavrže.”

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je 7. 9. 2016 izdalo sodbo I Pg 28/2015, zoper katero se je tožena stranka pravočasno pritožila in 13. 12. 2016 predlagala oprostitev plačila sodne takse z navedbami, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti, prav tako pa niso podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, saj bi tudi s takšnim plačilom sodne takse resno ogrozila svojo dejavnost. 3. Sodišče je ugotovilo, da ima tožena stranka v Republiki Sloveniji odprte tri transakcijske račune (A d.d., B d.d. in C d.d.) in v tujini odprta dva transakcijska računa (D. v Avstriji in E. d.d. na Hrvaškem), zato jo je s sklepom I Pg 28/2015 z dne 20. 12. 2016 (listna številka 87-88 spisa) pozvalo, da v 8 dneh dopolni svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo tako, da med drugim predloži tudi ustrezne podatke o stanju na vseh odprtih transakcijskih računih (doma in v tujini) in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih, sicer bo sodišče njen predlog zavrglo.

4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tako potrebno ravnati, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zato sodišče od vložnika zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

5. Sodišče je obrazložilo, da je toženo stranko v pozivu na dopolnitev predloga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča in ustrezno dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev, in sicer tako, da predloži ustrezne listine, ki bodo izkazovale podatke o stanju na transakcijskih računih doma in v tujini (Avstriji in Hrvaški). Toženi stranki je bil sklep vročen 11. 1. 2017 (vročilnica pripeta k listni številki 88 spisa), tako da bi morala svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolniti v nadaljnjem osemdnevnem roku, do vključno 19. 1. 2017 (111. člen ZPP) in ker navedenega predloga ni v določenem roku pravilno dopolnila v skladu z zahtevo sodišča, je sodišče njen predlog za taksno oprostitev, skladno z določilom petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.

6. Sodišče je navedlo, da je tožena stranka sicer sodišču pravočasno, 18. 1. 2017 (listna številka 92 spisa) predložila izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju ZST-1 obrazec (B11), kartico konta glavne knjige E. d.d. TRR z dne 12. 1. 2017 (B12), kartico konta glavne knjige D. d.d. z dne 12. 1. 2017 (B13), računovodski izkaz - bilanca stanja na dan 31. 12. 2015 (B14) in izpisek iz spletnega portala AJPES s seznamom njenih transakcijskih računov odprtih v Republiki Sloveniji z dne 12. 1. 2017 (B15), vendar to po mnenju sodišča ni pravilno in popolno dopolnjeno, saj je tožena stranka kljub jasnemu navodilu sodišča glede dopolnitve predloga z oprostitev plačila sodne takse, predložila le izpisek iz spletnega portala AJPES s seznamom njenih transakcijskih računov odprtih v Republiki Sloveniji (B15) in listine - kartice konta, ki naj bi izkazovale stanje na TRR odprtih v tujini, ki pa jih je pripravila sama (B12-B13).

7. Sodišče je obrazložilo, da se skladno z ZST-1 v postopku glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena), katerega temeljni postulat je razpravno načelo (prvi odstavek 7.člena in 212. člena ZPP), zato je v postopku v zvezi sodnimi taksami najprej potrebno relevantna dejstva zatrjevati, šele nato tudi dokazati. Ker tožena stranka niti ni zatrjevala koliko znaša stanje na njenih TRR in ker sodišču skladno s pozivom ni predložila ustreznih listin - izpiskov organizacij za plačilni promet, ki bi izkazovale stanje na njenih TRR za zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo stanje in promet na navedenih TRR, je sodišče predlog zavrglo.

8. Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava po 338.členu ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi sklep v celoti ter vrne zadevo v ponovno odločanje.

9. V pritožbi najprej pojasni postopek do izdaje izpodbijanega sklepa in meni, da so razlogi sodišča prve stopnje, zaradi katerih je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, napačni in neutemeljeni.

10. Pritožba pove, da je tožena stranka je z dopolnitvijo, ki jo je vložila dne 18. 01. 2017, sodišču prve stopnje sporočila tako podatke o lastnem premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar je vse razvidno iz predloženih listin (bilance stanja in izkaza poslovnega izida), možen pa je tudi vpogled v javne evidence AJPES. Predložila pa je tudi izpis prometa na avstrijskem računu, kakor tudi kartico glavne knjige, ki prikazuje stanje na računu odprtem v republiki Hrvaški.. Tožena stranka z drugačnim izpisom za ta TRR ne razpolaga, izpis iz glavne knjige pa ni le ena evidenca, ki jo vodi tožena stranka temveč izpis iz njenih poslovnih knjig, za katere veljajo strogi standardi in izkazuje realno stanje na predmetnem bančnem računu. Tožena stranka zato meni, da je sodišče napačno zaključilo, da bi bila izjava nepopolna, poleg tega pa sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 339. člena ZZP, saj navedbe sodišča nasprotujejo stanju zadeve v spisu in to vsekakor vpliva tudi na zakonitost in pravilnost odločitve.

11. Kot pove pritožba, zakonodaja sodišču nalaga, da mora pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine in upoštevati premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje predlagatelja. Ker je sodišče zaključilo, da je izjava nepopolna, posledično ni ugotavljajo dejanskega stanja, ki je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, čeprav je toženec v svoji izjavi podal trditveno podlago, ki pa jo je sodišče povsem spregledalo. V kolikor bi sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, bi predlogu tožene stranke ugodilo, saj bi ugotovilo, da tožena stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti in prav tako niso podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, saj bi s takšnim plačilom sodne takse tožena stranka ogrozila svojo dejavnost. Z vpogledom v javne evidence, dostopne na portalu Ajpes je namreč moč razbrati, koliko znašata aktiva in pasiva iz bilance stanja, prav tako je iz bilance stanja moč razbrati, koliko znaša bilančni dobiček/izguba poslovnega leta. Tožena stranka še dodaja, da je sodišču pravilno predložila tudi podatke iz Registra transakcijskih računov (RTR), ki je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov.

12. Kot poudarja pritožba, sodišče lahko vse potrebne podatke pridobi iz uradnih evidenc državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če gre za podatke, ki so davčna tajnost, jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih sodišče pridobi pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče dostopa do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča stranke ali njenih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 je tako tožena stranka podala popoln predlog, prav tako so vsi podatki vidni iz uradnih evidenc državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune in bi jih lahko sodišče preverilo po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZST-1. Tožena stranka še dodaja, da AJPES oziroma Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja tudi storitve zbiranja, obdelovanja, objavljanja in posredovanja podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov, zaradi česar so podatki iz Ajpes skladni z določili 12. člena ZST-1. 13. Tožena stranka je tako pravilno, popolno in pravočasno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, zaradi česar je sodišče njen predlog neupravičeno in neutemeljeno zavrglo

14. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

15. Pritožba ni utemeljena.

16. Pritožba trdi, da je zmoten dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodne takse skladno s sklepom sodišča o dopolnitvi vloge, vendar ne zanika dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da tožena stranka niti ni zatrjevala, koliko znaša stanje na njenih TRR in niti predložila ustreznih listin - izpiskov organizacij za plačilni promet, ki bi izkazovale stanje na vseh njenih TRR za zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo stanje in promet na navedenih TRR.

17. Kot izhaja iz vloge tožene stranke, s katero je dopolnila predlog za oprostitev plačila sodne takse (listna številka 92 spisa), tožena stranka ni navedla niti enega številčnega podatka, ampak se je sklicevala na podatke iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila, ki izkazujejo takšno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ki opravičujejo oprostitev plačila sodne takse. Navedla je še, da sporoča tudi podatke o stanju na TRR pri D. d.d. ter da iz kontne kartice izhaja stanje na TRR pri banki E. d.d..

18. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo samo poiskati podatke iz prej navedenih listin, so zmotne, saj je tožena stranka tista, ki bi vsebino listin morala povzeti, z listinami pa se trditve le dokazujejo.

19. Navedbe, da premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje tožene stranke izhaja iz predloženih listin in javno objavljenih evidenc, ne pomenijo substanciranih navedb tožene stranke v smislu 7. člena ZPP, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, saj morajo biti navedbe določne in tako opredeljene, da jih je mogoče s predloženimi listinami dokazno preizkusiti.

20. Tožena stranka pa konkretiziranih trditev ni podala, niti pritožba ne trdi, da bi navedla stanje na TRR, ki jih ima tožena stranka v Sloveniji, s tem pa pritožbeno ni izpodbit zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni v celoti dopolnila svojega predloga.

21. Pritožba nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo samo poiskati podatke o stanju na TRR, saj temu ni tako, ker 12.člen ZST-1 določa, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse in v zvezi s tem je določba četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 povsem jasna in glasi:- podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona.

22. Pritožba zmotno meni, da možnost sodišča, da pridobi podatke o transakcijskih računih predlagatelja, sočasno pomeni tudi, da je možen vpogled v stanje na transakcijskih računih. Če bi bilo temu tako, potem že ZST-1 v svojem 12.b členu ne bi določal: “(1) Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se upoštevajo podatki o:- premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah;- stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.(2) Za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se smiselno uporabljajo določbe petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 12.a člena tega zakona.

23. Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.

24. Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.

25. Neutemeljen je po navedenem pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z nepopolnim predlogom za oprostitev plačila sodne takse in posledično je zmoten pritožbeni očitek o napačni uporabi materialnega prava in bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je izpodbijani sklep zakonit in pravilen, ker je nepopolni predlog skladno z določbo 108. člena ZPP potrebno zavreči (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1).

26. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

27. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

28. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.