Jedro

Ugovorni postopek je celota od vložitve ugovora do odločitve o (ne)utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je utemeljenost dolžnikovega ugovora v takšnih primerih potrebno presojati po določbah ZIP in ne ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in le-tega razveljavilo v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, ter odločilo, da se bo o upnikovi terjatvi odločalo v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega v smislu določb 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dne 7.10.1998, to je še v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Omenjeni zakon je - v nasprotju s sedaj veljavnim ZIZ - v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine izrecno dopuščal neobrazložene ugovore (5. odst. 55.a čl. ZIP). Ugovorni postopek je potrebno obravnavati kot celoto od vložitve ugovora do odločitve o utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je prvostopenjsko sodišče po ugotovitvah sodišča druge stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je utemeljenost dolžnikovega ugovora presojalo po določbah ZIP in ne ZIZ ter v skladu z 2. odst. 55.a čl. ZIP razveljavilo sklep o izvršbi v dovolilnem delu.

Sodišče prve stopnje je svojo obrazložitev sicer nepravilno oprlo na določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ, vendar pa je sama odločitev sodišča vsebinsko povsem pravilna in v skladu z ustreznimi določbami 2. odst. 55.a čl. ZIP, ki bi jih sodišče v konkretnem primeru sicer moralo uporabiti.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, sedaj 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP (sedaj 15. čl. ZIZ) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam trpeti svoje pritožbene stroške.