Jedro

Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožba I. A. se zavrže. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa potrdi. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka s to pritožbo.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi tako, da se v drugem odstavku izreka izpodbijane sodbe znesek 1.556,25 EUR nadomesti z zneskom 2.203,30 EUR; v ostalem se pritožba zavrne in odločitev o stroških postopka potrdi

III. Tožeča stranka je v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžna toženi stranki plačati 193,19 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo: tožbo z dne 22.4.2015, dopolnitev tožbe z dne 2. 6. 2015 in 2. 7. 2015. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 1.556,25 EUR.

2. Pritožujejo se obe pravdni stranki in I. A. O pritožbi tožeče stranke in I. A. 3. Tožnik in I. A. sodbo izpodbijata v celoti. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata, da sodišče potrdi sodbo P 60/2015 z dne 19. 5. 2016, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje drugemu sodišču. Trdita, da niso upoštevana določila ZPP, Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), Pravilnika o delu izvršitelja ter Ustave RS. Sklicujeta se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-110/03-16, Up-631/2015 z dne 14. 4. 2005. Sklicujeta se na 17. čl. ZIZ in navajata, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova sodišče in izvršitelj pazita po uradni dolžnosti. Sklicujeta se na 22. čl. Ustave RS in odločitev označujeta za arbitrarno. Pritrjujeta odločitvi iz sodbe P 60/2015. Sklicujeta se na račun, ki potrjuje tožnikov nakup opreme. Zaradi izvršbe tožnik opreme ni mogel uporabljati ali jo prodati. Tožnik opreme še sedaj ne more uporabljati in je tudi prodati ne more. Dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi. Zemljišče in oprema sta bila prodana takoj po začetku likvidacijskega postopka dolžnika. O nepravilnostih pri izvršbi je odločalo že več sodišč. V tej zadevi sodišče stoji na drugačnem stališču kot druga sodišča. Prvostopenjsko sodišče ni izvedlo odločbe višjega sodišča. Po uradni dolžnosti bi moralo preveriti opravičenost izvršilnega naslova. Sodišče je že odločilo, da izvršba zoper tretjega ni bila izvedena dopustno. Odločitev o nesklepčnosti je sprejeta brez upoštevanja povzročene škode. Odločeno je o zahtevku, o katerem že teče pravda. Sodbo označujeta za pristransko. Povzemata potek rubeža in izpostavljata veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova. Zatrjujeta in povzemata nepravilnosti pri dovolitvi in vodju izvršilnega postopka. Zatrjujeta nepravilno tolmačenje listin, zapiskov in nasprotje med listinami. Zatrjujeta absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Razloge sodbe označujeta za nejasne. Ni bil angažiran finančni strokovnjak, ki bi pojasnil višino škode.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba I. A. ni dovoljena.

6. I. A. ni stranka postopka. V postopku je podal trditve in zahtevek za plačilo odškodnine, glede katere je bilo s sklepom opr. št. P 60/2015 z dne 5.6.2015 odločeno, da se obravnava ločeno v zadevi P 76/2015. Ker pritožbo lahko vložita stranki postopka (333. čl. ZPP), I. A. pa ni stranka tega postopka zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, pravice do vložitve pritožbe nima (četrti odstavek 343. čl. ZPP). Njegova pritožba je nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo ( 352. čl. ZPP).

7. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

8. Pogoji, pod katerimi sme tretji – oseba, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo – zahtevati, da se izvršba na premičnino izreče za nedopustno (izločitvena tožba), so vsebovani v 65. in 66. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). S 64. čl. ZIZ je predpisano, da mora v izvršilnem postopku vložiti ugovor, o katerem odloča izvršilno sodišče. Če upnik ugovoru nasprotuje, ga izvršilno sodišče zavrne, tretjega pa pouči, da v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora lahko začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na njegov predmet ni dopustna. Tožba je torej možna samo v povezavi z ugovornim postopkom – predhodni ugovor je pogoj za pravico do tožbe. Pravni interes za tožbo je vsebovan v napotilu izvršilnega sodišča (181. čl. ZPP).

9. Za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi pravdni stranki (7. čl. ZPP – razpravno načelo). Stranki morata navesti vsa dejstva, na katera opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (212. ZPP). Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. čl. ZPP). Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku. Kljub temu, da je bil že v odgovoru na tožbo (v 2. točki) s strani nasprotne stranke na to opozorjen, tožnik tovrstnih trditev ni podal. 10. Ker je tožnika na manjkajoče trditve opozorila nasprotna stranka, dolžnost materinega procesnega vodstva ni kršena (285. čl. ZPP). Ker je tožnik v postopku angažiral pooblaščenca, ni neuka stranka, ki bi jo bilo treba poučiti, da je zadostitev trditvenemu bremenu pogoj za uspeh zahtevka (sklepčnost).

11. Ker tožnik – kljub opozorilu – dejstev v zvezi z izločanjem stvari v izvršilnem postopku ni navedel, sodišče teh pravno pomembnih dejstev, ne sme ugotavljati oz. v tej smeri ne sme izvajati dokazov. Iz trditev zato ne izhaja utemeljenost zahtevka, kar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo v 4. in 5. točki obrazložitve. Obrazložitev je v tem delu jasna in razumljiva. Očitana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP ni bila storjena. Trditev o kršitvi 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP je navržena. Ker pritožba v tem delu ni konkretizirana, je v delu, ki se nanaša na nasprotje med procesnim gradivom in sodbo ni mogoče preizkusiti.

12. Zaradi neizkazanosti v 8. točki te sodbe navedenih pravotvornih dejstev, opredeljenih z materialnimi pravili, tožnik z zahtevkom ne more uspeti. Pritožbeno sodišče potrjuje odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tožbo1 zavrglo, saj bi bila zavrnitev zahtevka v nasprotju s 359. čl. ZPP.

13. Ni pa mogoče soglašati s prvostopenjskim sodiščem, da je tožba glede zahtevka, postavljenega v vlogi z dne 31. 3. 2017, prepozna. Tožeča stranka je bila s sklepom P 60/2015 z dne 14. 5. 2015 pozvana, da navede predmete, na katere z izvršbo ni dopustno poseči. Tožeča stranka, takrat še brez pooblaščenca, je na osnovi tega poziva predmete opredelila v navedbah, ni pa ustrezno oblikovala zahtevka, torej z zahtevkom uveljavljala, da je izvršba na te predmete nedopustna. V nadaljevanju postopka – po tem, ko ji je višje sodišče, takrat laiku, v okviru materialno procesnega vodstva dodatno pojasnilo, da mora pravočasno popravljene trditve vnesti tudi v predlagan izrek sodbe – je to storila z vlogo z dne 31. 3. 2017. Ni mogoče pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je to storila prepozno, ker rok za to opravilo ni bil postavljen. Tožeča stranka lahko zahtevek spreminja, preoblikuje do zaključka glavne obravnave. V 6. točki prvostopenjske sodbe vsebovani razlogi zato zavrženja tožbe ne utemeljujejo.

14. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

O pritožbi tožene stranke

15. Tožena stranka se pritožuje zoper stroškovni del odločitve. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga dodatno odmero priglašenih stroškov, podredno pa razveljavitev stroškovnega dela odločite in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Iz stroškovnika, na katerem je sodišče označilo priznane stroške, povzema, da so tožencu priznani stroški: odgovor na tožbo 500 točk, dopis 1. 12. 2015 50 točk, pripravljalna vloga 500 točk, poravnalni narok in narok 19. 5. 2015 500 točk, pritožba zoper sodbo 725 točk, druga pripravljalna vloga 375 točk, tretja pripravljalna vloga 250 točk in narok v ponovljenem postopku 250 točk. To skupaj znaša 3.150 točk in ne 2.700 točk. Napačen zaključek je verjetno posledica računske napake. Meni, da bi morala biti ločeno priznana nagrada za poravnalni narok in narok, dvakrat po 500 točk. Sklicuje se na obvestilo Vrhovnega sodišča v Sodnikovem informatorju št. 1/2018, ki terja upoštevanje obveznih razlag in pojasnil odvetniške tarife. Odvetniška zbornica Slovenije je podala obvezno razlago št. UO-20. 10. 2016. Sklicuje se na 19. čl. Odvetniške tarife, ki določa, da Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage Odvetniške tarife. Ta pojasnila je sodišče dolžno upoštevati. Povzema vsebino obvezne razlage. Poravnalni narok je skladno z določilom 305.a čl. ZPP poseben narok izven glavne obravnave. Toženec je zato upravičen do povrnitve stroškov po tar. št. 20 za poravnalni narok in narok za glavno obravnavo. Graja odločitev, da je pri obračunu potnih stroškov kilometrina vrednotena po 0,10 EUR in ne po 0,37 EUR. Toženec ni priča, ampak stranka postopka. Ni upoštevana sodna taksa za pritožbo zoper sodbo v višini 450,00 EUR.

16. Pritožba je delno utemeljena.

17. Tar. št. 202, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, predvideva različno vrednotenje udeležbe na naroku glede na to, ali se je na naroku obravnavala glavna stvar ali samo procesna vprašanja, in glede na to, ali gre za prvi ali nadaljnji narok. Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku, Odvetniška tarifa ne vsebuje.

18. Pripravljalni narok3 je bil razpisan in izveden 19. 5. 2016; takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo4. Pripravljalni narok je trajal 7 minut. Udeležba na pripravljalnem naroku je od odvetnika terjala poznavanje iste materije (dejanskih okoliščin, materialne podlage, dejanskih in pravnih stališč nasprotne stranke) kot udeležba na naroku za glavno obravnavo. Posebna priprava na pripravljalni narok, ki se je nadaljeval z glavno obravnavo, zato ni bila potrebna. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka za pristop na narok 19. 5. 2016 upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 500 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo.

19. Razlaga tarife, na katero se sklicuje pritožba, za sodišče ni zavezujoča, ker ni bila – enako kot Odvetniška tarifa – objavljena v Uradnem listu RS in ker k njeni vsebini minister za pravosodje soglasja ni podal (19. čl. Zakona o odvetništvu - ZOdv).

20. Tudi potni stroški za pristop nasprotnega udeleženca na narok so pravilno odmerjeni. S pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku5 je določeno, da se stroški za prevožene kilometre stranki obračunajo skladno z zadnjim uradno objavljenim zneskom povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Z drugim odstavkom 168. čl. Zakona o uravnoteženju javnih financ je določeno, da zaposlenemu pripada kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95 oktanskega bencina, kar ustreza odmerjenim potnim stroškom toženca.

21. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo priglašenih stroškov sodne takse za pritožbo zoper sodbo v višini 459,00 EUR in da je priznane stroške, kakor so evidentirani v stroškovniku (listina B7), nepravilno seštelo. Tožena stranka je torej upravičena do povrnitve sledečih stroškov: odgovor na tožbo 500 točk, dopis z dne 1. 12. 2015 50 točk, prva pripravljalna vloga 500 točk, narok 19. 5. 2016 500 točk, pritožba 625 točk, druga pripravljalna vloga 375 točk, tretja pripravljalna vloga 250 točk, narok 13. 2. 2018 250 točk, potni stroški toženca za pristop na dva naroka na relaciji Dolenja vas – Krško – Dolenja vas (55,8 km) dvakrat po 5,58 EUR, materialni stroški 18,59 EUR, DDV 314,60, sodna taksa za pritožbo 459,00 EUR, skupaj 2.203,30 EUR.

22. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožena stranka je v pritožbenem postopku stroške postopka, odmerjene na 1.556,25 EUR, uspela zvišati za 647,05 EUR, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: nagrada za pritožbo po tar. št. 21 Odvetniške tarife 250 točk, materialni stroški 2,30 EUR, DDV 25,74 EUR, sodna taksa za pritožbo 50,40 EUR, skupaj 193,19 EUR.

1 Tožba je bila oblikovana tudi v vlogah, ki se v izreku izpodbijanega sklepa ne omenjajo. Zavržena je v celoti. 2 Odvetniška tarifa, Ur. list RS 76/2015 3 Na pripravljalnem naroku sodišče s strankami odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, stranke pozove, da dopolnijo svoje trditve in pravna naziranja ter predlagajo dokaze, da se o njih izjavijo ter si prizadevajo skleniti sodno poravnavo. Pripravljalni narok je namenjen tudi izdelavi progama vodenja postopka (279.c. čl. ZPP). 4 Na glavni obravnavi sodišče po tem, ko stranki podata svoje trditve in predloge, le te obravnava in izvede dokazovanje (284. čl. ZPP). 5 Ur. list RS 15/2003 in 32/2013