Jedro

Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro, kar v skladu z definicijo iz Uredbe pomeni zelo dobro opravljeno delo, tj. nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Za odlično oceno bi moral tožnik glede na kriterije iz Uredbe delo opraviti odlično, tj. visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, tega pa v dokaznem postopku ni uspel dokazati. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnika za leto 2011 pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ocenjevalni list za tožnika za leto 2011 z dne 30. 1. 2012, za ocenjevalno obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 in Sklep Republike Slovenije, Ministrstva A., št. ... z dne 8. 3. 2012 kot nezakonita razveljavita, ter da se tožniku povrnejo stroški postopka (I. točke izreka). Odločilo je, da tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 417,50 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (II. tč. izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja, da je dokazal, da je izpolnil postavke za odlično oceno, saj je opravljal delo visoko nad pričakovanji ter se odlikoval po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Odgovori delodajalca so pavšalni, neutemeljeni in neresnični, ocene pa nestrokovne. Navedeno kaže na prisotnost mobinga. Sodišče prve stopnje je zgolj sledilo navedbam ocenjevalke na obravnavi, ni pa sledilo njegovim pojasnilom. Prvostopenjsko sodišče je kot dokaz sprejelo tudi neurejeno in nerelevantno dokumentacijo, ni pa upoštevalo njegovih opozoril, da so bili posamezni dokazi neustrezni oz. nerelevantni. Sodišče prve stopnje je brez ustrezne utemeljitve zavrnilo njegov dokazni predlog za zaslišanje glavne tržne inšpektorice B.B., ter da se kot dokaz upošteva tudi njegovo poročilo o delu na področju nadzora proizvodov na trgu za leto 2011 in ga primerja s poročilom celotnega ... ter poročilom o nadzoru proizvodov drugih OE ter vse druge verodostojne dokaze in s tem primerjave njegovega dela z delom drugih inšpektorjev. Napačno je ocenilo, da gre samo za dokaz glede obsega dela, in da to kot dokaz ne bi izkazalo ocene o opravljenem delu visoko nad povprečjem drugih, izjemno samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, strokovnost in visoko interdisciplinarnost. Prvostopenjsko sodišče je kot odločujoč dokaz upoštevalo s strani ocenjevalke predložen izpis iz ... z rokopisno dodanimi neustreznimi komentarji, ki niso bili odraz dejanskega stanja. Pojasnjuje, da se seje komisije za preizkus ocene ni udeležil iz osebnih razlogov, saj se je to dogajalo v času, ko je doživljal hujše oblike mobinga in je bilo njegovo psihično stanje slabo. Opozarja na napačne zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z ocenitvijo nekompetentnosti članov komisije. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da gre za zaposlene na sedežu ..., ki so tako kot vodja OE neposredno podrejeni glavni tržni inšpektorici. Sodišče prve stopnje se pri tem ni spuščalo v to, kakšno je vodenje ... in možnost, da je tako kot ocenjevalka tudi komisija delovala po navodilih nadrejene predstojnice. Poudarja, da ocenjevalka dela tožnika ne pozna, člani komisije pa so predvsem strokovnjaki za posamezna ožja področja. Zaključek sodišča prve stopnje, da so člani komisije ocenjevali tožnikovo delo kot celoto je nepravilno. Komisija je celo sama poudarila, da se ni opredeljevala do posameznih ocen. Navaja, da mnenje prvostopenjskega sodišča o njegovi samo »visoki tehnični usposobljenosti« ne temelji na ustreznem poznavanju njegovega dela. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo, da na splošno nasprotuje ocenjevanju uspešnosti. Poudarja, da je na konkretnih primerih dokazoval, da glavna tržna inšpektorica ni poskrbela, da bili cilji ocenjevanja doseženi v smeri stimulativnosti za kakovostnejše in učinkovitejše delo. Poudarja, da se z netransparentnim sistemom ocenjevanja povzroča visoko stopnjo nezadovoljstva med zaposlenimi. Ni mu jasno na osnovi katerih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje zaključilo, da je komisija ocenjevala njegovo delo kot celoto. V tožbenem zahtevku je večkrat izpostavil, da je komisija preizkusila samo posamezne dele ocene, do nekaterih se sploh ni opredeljevala, sledila je zgolj oceni nadrejene. Dejstvo, da sodišče dela organa ne pozna (kot to navaja samo v obrazložitvi), ne more biti razlog, da večjo težo pripiše ocenjevalki, za katero (in druge vodje OE) je splošno znano, da premalo pozna delo na področju nadzora proizvodov na trgu. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je v tožbi opozoril na zelo nizko stopnjo uspešnosti dela ocenjevalke. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je prebralo listinsko dokumentacijo in jo naštelo. Kje in kako je bilo kaj upoštevano pa iz obrazložitve sodbe ni razvidno. Poudarja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo predvsem dokaze tožene stranke. V obrazložitvi sodbe je pojasnilo, da je dokazno breme na tožnikovi strani, hkrati pa njegove dokaze ni upoštevalo oz. jih je neutemeljeno zavrnilo. Njegov tožbeni zahtevek in vloge, posebej zadnjo z dne 4. 10. 2014 je razumelo in obravnavalo povsem nepravilno. Opozarja še, da so od vložitve tožbe do prve sodbe minila skoraj tri leta. Toženi stranki pa je dovolilo, da je podajala nerelevantne pripravljalne vloge s ciljem zavlačevanja postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 287. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožba, ker naj bi sodišče prve stopnje brez ustrezne utemeljitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje … tržne inšpektorice B.B., ni podana. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS lahko sodišče prve stopnje izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Sodišče prve stopnje sicer res ni v dokaznem sklepu, sprejetem na glavni obravnavi, obrazložilo zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza, je pa zavrnitev dokaznega predloga obrazložilo v izpodbijani sodbi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog tožnika za zaslišanje ... tržne inšpektorice zavrnilo, ker je ugotovilo, da slednja pri izdelavi ocen ni sodelovala, na vodjo OE C., ki je pooblaščena za sprejem ocene in odgovorna za njeno pravilnost pa ni vplivala. Iz pisne izjave vodje OE C., tj. ocenjevalke, namreč izhaja, da je bila pri ocenjevanju popolnoma samostojna, in da glede ocene za posameznega javnega uslužbenca ni prejela nobenih usmeritev oziroma navodil. 6. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se toženi stranki naloži predložitev Poročila o nadzoru tehničnega blaga za leto 2011 v OE C. in celovita poročila po posameznih vodilih ... in poročila OE C. v vsebini, kot so objavljena v informacijskem sistemu Projektno delo ... ter vseh ustreznih izpisov iz ..., vezanih na delo tožnika in primerjavo z drugimi inšpektorji. Predmet obravnavanega spora je namreč presoja utemeljenosti ocene delovne uspešnosti za tožnika. Poleg tega pa tožnik niti ni zatrjeval, da je slabše ocenjen kot ostali inšpektorji, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje. Tožena stranka ga je celo po obsegu opravljenega dela postavila na prvo mesto. Na podlagi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poročilo in izpisi niso potrebni za presojo zakonitosti ocene tožnikovega dela.

7. Ocenjevanje javnih uslužbencev urejata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 95/2007 s sprem.) v določbah od 16. do 20. člena zakona ter Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 51/2008 s sprem.). Javne uslužbence se oceni enkrat letno, ocena pa je lahko po stopnjah odlična, zelo dobra, dobra, zadovoljiva in nezadovoljiva (2. čl. Uredbe). Ocena je podvržena preizkusu pred komisijo (17. a člen ZSPJS).

8. Iz izvedenih dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bil tožnik, ki je zaposlen kot inšpektor pri Območni enoti C., za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 ocenjen z oceno zelo dobro (A1). Oceno je podala njegova nadrejena D. D.. Ocena je bila obrazložena, tožnik pa je bil z oceno s strani nadrejene tudi formalno seznanjen. Tožnik je zahteval preizkus ocene pred komisijo (A2), ta pa je dne 8. 3. 2012 sprejela sklep, s katerim je odločila, da se dodeljena skupna ocena zelo dobro, ne spremeni (A3). Tožnik je zoper navedeni sklep v 30-dnevnem roku uveljavljal sodno varstvo.

9. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje pri presoji ocene preizkusilo postavke, ki izhajajo iz Uredbe. V zvezi z vprašanjem, kako je ocenjevala tožnikovo delo, je zaslišalo tožnikovo nadrejeno D. D., ki je izpovedala, da v celoti vztraja pri svoji pisni izjavi. Iz navedene izjave izhaja, da je pri oceni delovne uspešnosti tožnika upoštevala rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri delu, zanesljivost pri delu, kvalitete sodelovanja in organizacije dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela. Pojasnila je, da kot vodja Območne enote C. spremlja delo vseh zaposlenih na enoti, ves čas sodeluje z njimi, redno pregleduje vso izhodno in vhodno pošto. Ima tudi dostop do podatkov informacijskega sistema ..., iz katerega so razvidni statistični podatki o opravljenem delu za posameznega inšpektorja. Poudarila je tudi, da dobro pozna obseg in kvaliteto dela posameznega sodelavca na enoti. Pri ocenjevanju obsega dela je primerjala število opravljenih inšpekcijskih pregledov in izdanih upravnih ter prekrškovnih ukrepov v letu 2011 in v letu 2010 (ko je bil tožnik prav tako ocenjen z oceno zelo dobro). Tožnik je namreč v primerjavi z letom 2010 opravil manj inšpekcijskih pregledov (-17,1%) in izdal skupaj manj upravnih in prekrškovnih ukrepov (-10,6 %). V zvezi z obsegom dela je ugotovila tudi, da je tožnik kot inšpekcijske preglede evidentiral tudi pregled določenih dokumentov in listin, kar pa se ne more šteti kot inšpekcijski pregled. Glede interdisciplinarnosti je menila, da pri svojem delu ni interdisciplinaren, ker nadzore opravlja na zelo ozkem področju. Glede strokovnosti in natančnosti je navedla, da je upoštevala, da je pri ugotavljanju skladnosti tehničnih proizvodov natančen in strokoven, vendar pa je njegovo poznavanje in spoštovanje postopkovnih predpisov velikokrat pomanjkljivo. Primere ugotovljenih nepravilnosti je kot priloge priložila svoji izjavi (priloga C1). Predložila je tudi preglednico tožnikovih zadev, ki jo je izdelala, ko je pripravljala oceno za tožnika. Tožnikove zadeve je preučila, jih izpisala in z roko pripisala ugotovljene napake pri posameznih zadevah (priloga C2).

10. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za pavšalno oceno tožnikovega dela, in da so tožnikova nadrejena in člani komisije ocenjevali tožnikovo delo kot celoto, potrdili njegovo strokovnost, ob tem pa opozorili tudi na določene pomanjkljivosti pri njegovem delu. Tožnik je bil ocenjen z oceno zelo dobro, kar v skladu z definicijo iz Uredbe pomeni zelo dobro opravljeno delo, tj. nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Za odlično oceno bi moral tožnik glede na kriterije iz Uredbe, delo opraviti odlično. tj. visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Glede na vse navedeno, tožnik teh postavk v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek na razveljavitev letne ocene.

11. Neutemeljeni so očitki tožnika v pritožbi, da je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj dokaze tožene stranke, da ni preučilo vseh dokazov tožnika (pri čemer tožnik konkretno niti ne navede katerih, s strani tožnika predloženih dokazov, sodišče prve stopnje ni upoštevalo), ter da je zgolj nekritično sledilo izpovedi ocenjevalke. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku prebralo vse listine ter zaslišalo tožnika, ocenjevalko in v soglasju s strankami prebralo pisne izjave članov komisije za preizkus letne ocene. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo tako izpoved tožnika in izpoved ocenjevalke. O verodostojnosti posameznih izpovedi pa se je lahko prepričalo tudi z neposrednim vtisom na obravnavi. Sodišče skladno z določbo 8. člena ZPP prosto presoja dokaze in glede tega ni vezano na nobena dokazna pravila. Navedeni člen namreč določa, da sodišče po svojem prepričanju odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe, in da je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tej smeri (pravilnost vrednotenja posameznih kriterijev, kot so določeni v citiranih predpisih) pravilno izvajalo dokaze, se do njih tudi pravilno opredelilo ter nato vsebinsko tudi utemeljeno presodilo, da tožnik v letu 2011 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev ocene odlično.

12. Pritožbeno sodišče še poudarja, da dajeta ZSPJS in Uredba izrecno pooblastilo nadrejenemu, da na podlagi svojega subjektivnega doživljanja čimbolj objektivno oceni delovno uspešnost delavca. Pri tem je ocena sodišča že po naravi stvari omejena izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani v citiranih predpisih in nikakor ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče delo organa ne pozna. Iz navedenega razloga je tudi v postopku dokazovanja sodišče prve stopnje pravilno večjo težo pripisalo mnenju nadrejene o prispevku tožnika k delovanju organa in o siceršnjem delu in funkcioniranju tožnika, kot pa (izključno) listinski dokumentaciji tožnika.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neustrezni sestavi komisije za preizkus letne ocene. Navedeno komisijo so sestavljali predsednik E.E., F.F. in G.G.. V skladu s 17. a členom ZSPJS komisijo sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene. ZSPJS drugih zahtev glede članov komisije ne določa. Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da komisija ne bi bila sestavljena v skladu z določbami ZSPJS. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožena stranka zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost in zakonitost postopka podane ocene delovne uspešnosti.

14. Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z mobingom, ki naj bi ga vršil tožnikov delodajalec pri ocenjevanju tožnikove delovne uspešnosti. Tožnik namreč ni zatrjeval okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je bil podvržen trpinčenju na delovnem mestu in neustrezni obravnavi s strani nadrejene. Nenazadnje pa je sodišče prve stopnje ugotovilo celo, da ga je tožnikova nadrejena D.D. za predmetno leto 2011 ocenila enako, kot predhodnica H.H. (tožnikova nadrejena v letu 2010), v letu 2013 pa je bil ocenjen z oceno odlično, kar očitno kaže na to, da je tožnik dosegel napredek pri svojem delu, ki je bil opažen, ter da je bilo njegovo delo realno ocenjeno. Na podlagi navedenega se tožnikove navedbe v zvezi z mobingom izkažejo za neutemeljene.

15. Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem sporu niso odločilnega pomena, prav tako pa tožnik ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajal izpodbijano sodbo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.