Jedro

Če dejanski ali pravni dogodek, ki bi povzročil hujše posledice še ni nastopil, gre le za predvidevanja, ki niso podprta z ničemer oziroma niso verjetno izkazana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen.

Izrek

1. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) predlaga izdajo nove začasne odredbe in v obrazložitvi navaja, da jo smiselno utemeljuje enako kot v predlogu z dne 4. 12. 2006. Tožnica je s tožbo med drugim zahtevala tudi odpravo odločbe tožene stranke o razrešitvi direktorice ... sklada RS - javnega sklada, št. ... z dne 27. 10. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka tožnico z dnem 27. 10. 2006 razrešila s funkcije direktorice ... sklada RS - javnega sklada (v nadaljevanju: javni sklad), zaradi neizpolnjevanja nalog določenih v zakonu oziroma v ustanovitvenem aktu javnega sklada. Dne 5. 12. 2006 je tožnica na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS predlagala izdajo začasne odredbe. Sodišče je predlogu ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je zadržalo izbiro kandidatov in imenovanje kandidata za mesto direktorja v okviru vodenja razpisnega postopka za delovno mesto direktorja - direktorice javnega sklada, začetega na podlagi sklepa nadzornega sveta javnega sklada z dne 27. 10. 2006 in objavljenega kot javni razpis na spletnih straneh javnega sklada dne 16. 11. 2006 ter v sredstvih javnega obveščanja - časopisu ... z dne 11. 11. 2006. Tožnica navaja, da je Slovenska tiskovna agencija dne 21. 12. 2006 na svoji spletni strani objavila obvestilo, da javni natečaj za direktorja ... sklada RS, objavljen 11. 11. 2006, ni prinesel kandidata za mesto, zato bo razpis v zakonitem roku ponovljen. Obvestilo je bilo posredovano tudi v dnevnih poročilih ob 12.30 uri istega dne na Radiu ... in Radiu ... Ker namerava tožena stranka razpis za prosto mesto direktorja tožene stranke ponoviti, bi nov javni razpis ter na njegovi podlagi izbira in imenovanje direktorja tožene stranke prehiteli pravnomočno sodno odločitev v tem upravnem sporu. Če bi tožena stranka na podlagi ponovnega razpisa imenovala novega direktorja ... sklada RS, še pred pravnomočno odločitvijo o tem, ali je bila razrešitev tožnice kot direktorice zakonita ali ne, bi tožnici nastale hujše škodljive posledice. Vzpostavitev prejšnjega stanja v takem primeru ne bi bila več možna. Ponovno navaja, da gre v zadevi za tekoč in odprt upravni spor, v katerem tožnica ne predlaga zgolj odprave izpodbijanega nezakonitega akta, temveč tudi, da se vzpostavi prejšnje stanje, oziroma da se ugotovi, da tožnici funkcija direktorice pri toženi stranki ni prenehala. Zato tožnica na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS ponovno predlaga začasno ureditev stanja s sklepom, s katerim naj sodišče začasno, do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu zadrži objavo ponovnega javnega natečaja za direktorja ... sklada RS ter postopek zbiranja prijav oziroma postopek kandidiranja izbire in imenovanja na delovno mesto direktorja ... sklada RS - javnega sklada. Tako predlagani način razrešitve konflikta je v javnem interesu in ne nasprotuje javni koristi. Toženi stranki z odlogom ponovljenega razpisnega postopka za delovno mesto direktorja ne bo nastala nikakršna škoda. Tožnica meni, da le izdaja nove začasne odredbe lahko prepreči nastanek hujših škodljivih posledic, saj v primeru izpeljave novega razpisa, ki je že napovedan v sredstvih javnega obveščanja, to delovno mesto ne bilo več prosto in morebitne ugodilne sodbe v korist tožnice ne bi bilo več možno izvršiti. Takšna možnost vzpostavitve pravnega stanja po morebitni pravnomočni sodbi v korist tožnice je po njenem mnenju nedvomno šteti za hujše škodljive posledice.

Tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe predlaga, da sodišče predlog tožnice zavrne. Navaja, da toženi stranki ni jasno, v čem naj bi bilo sporno pravno razmerje, ki naj bi se začasno uredilo na način, ki ga predlaga tožeča stranka, saj tožena stranka sklepa o ponovitvi postopka ni sprejela. Poleg tega tudi ni sporno pravno razmerje imenovanje novega direktorja, temveč utemeljenost oziroma zakonitost razrešitve tožnice kot direktorice tožene stranke. Zaradi navedenega predlog za izdajo začasne odredbe, v smeri preprečitve vodenja postopka imenovanja novega direktorja, ni v povezavi s spornim pravnim razmerjem. Tožena stranka se sklicuje tudi na določbe Zakona o pravdnem postopku, ki prepovedujejo zlorabo procesnih pravic. Navaja, da tožnica s kopičenjem neutemeljenih, nedovoljenih in preuranjenih zahtevkov povzroča toženi stranki stroške in želi ovirati njeno poslovanje. Navaja tudi, da predlog tožnice ni utemeljen tudi iz razloga, ker tožena stranka ni pasivno legitimirana v predmetnem upravnem sporu in zaradi tega, ker sproženi upravni spor ni spor polne jurisdikcije v smislu, da bi tožeča stranka ob ugoditvi tožbenemu zahtevku na odpravo odločbe o razrešitvi z dne 27. 10. 2006 imela pravico do vrnitvene funkcije direktorice tožene stranke. Predlaga tudi, da ji tožnica povrne stroške odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe.

K 1. točki izreka: Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

Tožnica je dne 28. 12. 2006 zahtevala izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS, po katerem lahko stranka zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Glede na 2. odstavek 105. člena prehodne določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), ki je stopil v veljavo dne 1. 1. 2007, se v postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na začasno odredbo, odločanje na glavni obravnavi in seji ter na pooblastila sodišča glede odločanja (51. - 72. člen tega zakona). Navedeno pomeni, da je v obravnavani zadevi treba presojati izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1. Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi 3. odstavka navedenega člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

V obravnavanem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da obstaja med tožnico in toženo stranko sporno razmerje glede razrešitve tožnice kot direktorice tožene stranke. Nastanek težko popravljive škode pa je tožnica utemeljevala z morebitnim novim razpisom za mesto direktorja tožene stranke. Iz upravnih spisov izhaja, kar med strankama niti ni sporno, da tožena stranka, oziroma njen nadzorni svet, ni sprejela sklepa o objavi razpisa prostega mesta direktorja - direktorice ... sklada RS - javnega sklada. Glede na navedeno, dejanski oziroma pravni dogodek, ki bi povzročil hujše posledice, po presoji sodišča še ni nastopil, gre le za predvidevanja tožnice, ki pa niso podprta z ničemer oziroma niso niti verjetno izkazana. Brez izdaje sklepa o ponovnem razpisu tožnici težko popravljiva škoda ne more nastati. Po presoji sodišča je predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe, zaradi navedenih razlogov, preuranjen. Ob morebitnem ponovnem razpisu pa bo tožnica, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, lahko ponovno predlagala izdajo začasne odredbe.

Ker v obravnavani zadevi tožnica po presoji sodišča ni izpolnila zakonsko določenih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. odstavku 32. člena ZUS-1, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev sodišča, da tožena stranka ni upravičena do povrnitev stroškov postopka temelji na 1. odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. Sodišče je ocenilo, da odgovor tožene stranke na predlog za izdajo začasne odredbe ni prispeval k odločitvi sodišča v zadevi.