Jedro

Pritrditi je pritožbi, da je pri priznanju stroškov dolžniku kot pomožni kriterij potrebno upoštevati tudi določbo 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj določba 38. člena ZIZ ne izključuje uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi ni neskladna z njim, temveč dodatno regulira posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku s pravnim sredstvom je tako mogoče zaključiti, v kolikšen obsegu so bili stroški v zvezi s pravnim sredstvom povzročeni neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.097,36 EUR zniža na 184,69 EUR.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

I. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi I 320/2020 z dne 23. 6. 2020 razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zneska 56.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 40.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 20.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 5.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 22.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 2.200,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 4.400,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 1.000,00 EUR od 30. 3. 2019 dalje do plačila in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrglo, v preostalem pa je ugovor kot neutemeljen zavrnilo (I. točka izreka), upniku je naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrne dolžniku stroške v znesku 1.097,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka izreka) ter sklenilo, da upnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

1. Navedeno odločitev v II. točki izreka s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je glede na izrek izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru le delno ugodilo ter da zato priznanje vseh ugovornih stroškov dolžniku ni dopustno, saj je potrebno uporabiti tudi 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi s tem izpostavlja, da je glede na podan predlog za izvršbo terjal zakonske zamudne obresti v znesku 85.615,65 EUR ter da je v izpodbijanem sklepu sodišče priznalo višino terjatve v znesku 71.205,59 EUR. Ob navedenem zatrjuje, da je dolžnik z ugovorom uspel zgolj v deležu 16,83 %. Ugotavlja, da ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, saj je izrek sklepa glede stroškov nerazumljiv in tako obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter povrnitev pritožbenih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

2. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora na pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da preizkuša izpodbijano odločitev le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradi dolžnosti pa v tem obsegu pazi na pravilno uporabo materialnega prava ter na določene absolutne bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in razumljiv ter ne nasprotuje razlogom sklepa, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. 6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva dolžnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. Po šestem odstavku 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo dolžniku stroške v zvezi z dolžnikovim ugovorom zoper sklep o izvršbi. Zaključilo je, da je predlog za izvršbo upnik utemeljeno vložil le za znesek 71.205,59 EUR, v preostalem delu pa dolžnik utemeljeno zatrjuje, da obstojijo razlogi, ki izvršbo preprečujejo.

8. Pritrditi je pritožbi, da je pri priznanju stroškov dolžniku kot pomožni kriterij potrebno upoštevati tudi določbo 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj določba 38. člena ZIZ ne izključuje uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi ni neskladna z njim, temveč dodatno regulira posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti2. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku s pravnim sredstvom je tako mogoče zaključiti, v kolikšen obsegu so bili stroški v zvezi s pravnim sredstvom povzročeni neutemeljeno. Pri tem je pojasniti, da za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sklepa sodišča prve stopnje in na prvi strani sklepa sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta stranki izvršilnega postopka označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka3 (39. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v konkretnem primeru vsota vrednosti zahtevanih zakonskih zamudnih obresti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), ki si jih je upnik v odgovoru na ugovor preračunal na znesek 85.615,65 EUR.

9. Pritožbeno sodišče glede na I. točko izreka izpodbijanega sklepa ter obrazložitev sodišča prve stopnje, pritrjuje pritožbenim trditvam, da dolžnik ni uspel z ugovorom v celoti, saj je sodišče zaključilo, da je bila za znesek 71.205,59 EUR izvršba predlagana utemeljeno. Vsled temu je pritrditi tudi pritožbenim navedbam, da je dolžnikov uspeh v ugovornem postopku bil le 16,83 % (14410,06 X 100/85615,65). Ob navedenem pa je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je upnik ugovorne stroške dolžniku povzročil neutemeljeno v višini 1.097,36 EUR, saj je izvršilni postopek glede na odločitev o ugovoru sprožil neutemeljeno le za znesek 14.410,06 EUR (85.615,65-71.205,59) in je le v takem obsegu mogoč zaključek o neutemeljeno povzročenih stroških ugovornega postopka.

10. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da je znesek 1.097,36 EUR znižalo na znesek 184,69 EUR (16,83 % od 1097,36 EUR).

11. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v celoti, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj so bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) priznalo stroške v zvezi s sestavo pritožbe, vendar glede na vrednost pritožbeno spornega predmeta (912,67 EUR) ne v priglašeni višini 1400 točk, ampak v višini 200 točk (6. točka tar. št. 27 OT), materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade (t.j. 4 točke; tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (t. j. 44,88 točk), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki mu jih mora dolžnik v primeru zamude povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12. Ker je upnik s pritožbo uspel, zaključek o neutemeljeno povzročenih stroških v zvezi z odgovorom na pritožbo ni mogoč. Zato te stroške krije dolžnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309. 2 O tem Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 454/2007. 3 Primerjaj: VSL sklep I Cp 1769/2019.