Jedro

Očetu mladoletnega otroka, ki je tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Ljubljana, št. 10102-055/2018/7 z dne 19. 7. 2018, v zvezi s sklepom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana, št. 021-50/2018 z dne 26. 9. 2018, odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je bil izdan sklep, iz katerega izhaja, da v inšpekcijski zadevi JVIZ Vrtca iz ..., ki se vodi po uradni dolžnosti, tožniku kot zakonitemu zastopniku njegovega sina A. A. ni priznana lastnost stranskega udeleženca v postopku.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da inšpektor v inšpekcijskem postopku odloča v interesu javne koristi o pravicah in obveznostih zavezanca, pri čemer lahko inšpektorjeva odločitev pomeni tudi poseg v korist ali v spremembo pravnega položaja drugih oseb, torej oseb, ki v inšpekcijskem postopku niso zavezanci. Taka oseba lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če določno izkaže, da so z inšpektorjevo odločitvijo prizadete kakšne njene pravice ali pravne koristi, medtem ko mora stranka, ki izpostavlja položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati tudi pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. 3. Iz nadaljevanja izpodbijanega sklepa izhaja, da gre v konkretnem primeru za vodenje postopka v javnem interesu za zaščito pravno zavarovane dobrine, to je izvajanje predšolske vzgoje v vrtcu v skladu z veljavnimi predpisi, mednarodnimi konvencijami s posebnim poudarkom na varovanju otrokovih pravic, pri čemer so v navedenih postopkih, ki jih v vrtcih in šolah vodi šolska inšpekcija in se nanašajo na dejavnosti v zvezi z otroki, koristi otrok glavno vodilo. Vlagatelj pobude pa skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) nima položaja stranke v inšpekcijskem postopku, saj po mnenju prvostopenjskega organa ni izkazal pravnega interesa, to je na zakonu ali drugem predpisu temelječe osebne koristi, ki bi mu dajala pravico do položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Po navedbah prvostopenjskega organa namreč inšpekcijski organ še ni sprejel nobene odločitve, zaradi česar vlagatelju zahteve ne prizna lastnosti stranskega udeleženca v postopku.

4. Zoper navedeno izpodbijano odločbo je bila vložena pritožba, ki je bila zavrnjena z drugostopenjskim sklepom in iz katerega izhaja, da vlagatelj ni izkazal pravnega interesa, ter da ni zatrjeval zaradi katerega varstva svojih pravnih koristi bi želel vstopiti v postopek in jih varovati. Prav tako pa, ker je zastopnik pravic svojega otroka ne dosega pravnega standarda, da gre za neposredno oprto osebno korist. 5. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zaradi česar vlaga tožbo v predmetnem postopku, kjer navaja, da je bil on tisti, ki je podal prijavo na inšpektorat, ter da je dne 5. 7. 2018, potem ko je prejel poziv inšpektorja naj poda izjavo in dostavi dokumentacijo, to tudi storil, kakor tudi, da je razkril svoje osebno ime in priimek, kar je bilo potrebno za izvedbo predmetnega postopka. Prav tako pa se je inšpekcijski postopek začel zaradi varovanja koristi točno določenega otroka, njegovega mladoletnega sina A. A., ki je otrok s posebnimi potrebami, in sicer iz razloga, ker ne uživa pravic iz odločbe o usmerjanju otroka, ki je bila za otroka izdana. Namen prijave inšpektoratu je bila po mnenju tožnika tako zaščita otrokovih pravic, ki izhajajo iz odločbe o usmerjanju otroka. Meni, da gre za kršitev 22. člena Ustave in v posledici za kršitev varovanja pravic posameznika.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis in odgovorila na tožbene navedbe pri čemer pa je povzela vsebino obeh odločb organa prve in druge stopnje.

7. Tožba je utemeljena.

8. Med strankama je nesporno, da je tožeča stranka pri inšpektoratu vložila pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora v Vrtcu, ker ta naj ne bi ustrezno izvrševal odločbe o usmerjanju mladoletnega otroka A. A., ki je sin tožnika.

9. Med strankama je prav tako nesporno, da tožnik v predmetnem postopku, potem ko je podal izjavo in dostavil dokumentacijo, podal tudi zahtevek za vstop v inšpekcijski postopek kot stranski udeleženec.

10. 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja, da ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagatelj oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke.

11. Kljub navedenemu določilu se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da ima v skladu z določbami 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes (stranski udeleženec). Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Skladno s 44. členom ZUP mora upravni organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Po prvem odstavku 229. člena ZUP lahko poleg stranke vloži pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko.

12. Tožnik svojo pravico do stranske udeležbe v postopku utemeljuje na dejstvu, da je oče mladoletnega otroka, kateremu je bila izdana odločba o usmerjanju za otroka s posebnimi potrebami, ki se v vzgojno varstveni ustanovi ni ustrezno izvrševala. Zaradi navedenega je podal tudi prijavo in tako meni, da je izkazan pravni interes njega kot zakonitega zastopnika, zaradi česar bi moral imeti lastnost stranskega udeleženca v postopku.

13. Po mnenju sodišča je tožnik že pred vložitvijo tožbe navedel okoliščine, ki kažejo, da mu je treba priznati lastnost stranskega udeleženca, in sicer kot zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka, saj je nedvomno, da je predmetni inšpekcijski postopek začel teči na podlagi prijave zakonitega zastopnika, pri čemer je iz spisovnega gradiva nedvoumno razvidno, da se je predmetni inšpekcijski postopek vodil izključno samo zaradi presoje ustreznosti izvrševanja izdane odločbe individualiziranega programa za delo v oddelku za otroka A. A., kar je razvidno tudi iz izvedeniškega mnenja št. 10102-055-2018, ki ga je dne 7. 11. 2018 Zavod RS za šolstvo odstopil toženi stranki. Iz predmetnega izvedeniškega mnenja jasno izhaja, da je bil v predmetnem postopku v postopek vključen izvedenec, pri čemer iz vprašanj, ki so bila izvedencu zastavljena dne 8. 10. 2018 izhaja, da se celoten postopek izdelave izvedeniškega mnenja nanaša izključno na otroka A. A., razen v 8. točki vprašanja izvedbe počitka v enoti ... in 10. točki, ki se nanaša tudi na premestitev B. B. 14. Zaradi navedenega po mnenju sodišča ni mogoče pritrditi navedbam tožene stranke, da gre v predmetnem primeru zgolj za varovanje in nadzor inšpektorja z namenom varovanja javnega interesa kot to določa 5. člen ZIN, kar sicer drži, vendar gre v predmetni zadevi za specifičen postopek, ki se nedvoumno nanaša samo na nadzor izvrševanja ustreznosti izdane odločbe otroku s posebnimi potrebami A. A. Tako tudi ni mogoče pritrditi toženi stranki, da v predmetnem postopku ne gre za poseg v pravice tožnika v njegovo pravno varovano korist, saj je skladno z določili Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) kot starš mladoletnega otroka tudi njegov zakoniti zastopnik, ki skrbi za pravice in koristi mladoletnega otroka, saj jih mladoletni otrok ne more izvrševati sam. Skladno s 6. členom Družinskega zakonika je namreč starševska skrb celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Skladno s 7. členom DZ pa starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka, pri čemer morajo tudi vsi državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka (četrti odstavek 7. člena DZ). Skladno z 8. členom DZ pa otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Skladno s 145. členom DZ otroke zastopajo starši, saj pri otrocih predpostavka, da so sposobni sami izjavljati voljo v pravnem prometu, ne velja. Otroci namreč zaradi nizke stopnje starosti in s tem povezane nizke stopnje razumevanja, niso sami sposobni sprejemati razumnih odločitev. V skladu z ustavnim varstvom iz 56. člena Ustave RS in določili DZ imajo starši upravičenje za zastopanje otrok, ki ga pridobijo s trenutkom otrokovega rojstva po same zakonu (ex lege).1

15. Ker je tako oče mladoletnega otroka tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ki se nedvoumno tiče mladoletnega otroka, je tako po mnenju sodišča izkazal tako pravico otroka po ustreznem izvrševanju izdane odločbe, kakor tudi varovanje pravno varovane koristi otroka, zaradi česar mu ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist. Tako tožniku kot očetu mladoletnega otroka in posledično njegovemu zakonitemu zastopniku, ni mogoče zanikati interesa, da je seznanjen z delom inšpektorja oziroma v posledici vsaj z odločitvijo inšpektorja zaradi morebitne vložitve pravnega sredstva, ne glede na to, da inšpektor v zadevi še ni odločil. Kolikor tožniku namreč stranska udeležba ne bi bila priznana, tudi ne bi bil seznanjen z odločitvijo inšpektorja potem, ko bi ta svojo odločitev sprejel. 16. Po mnenju sodišča tako odločitev inšpektorja (kakršnakoli bo) lahko vpliva na pravice mladoletnega otroka in njegove pravne koristi, saj iz spisovnega gradiva nedvoumno izhaja, da se je predmetni postopek vodil izključno o otroku, mladoletnem A. A., saj se v listinah upravnega spora nahajajo izključno dokumenti, ki se nanašajo na tega otroka, kot so izvedeniško mnenje z dne 7. 11. 2018 št. 10102-055-2018, sklep o imenovanju strokovne skupine za otroka A. A., individualiziran program dela specialno pedagoške difektološke obravnave za otroka A. A. Vrtca in Centra za sluh in govor ..., logopedsko poročilo za otroka A. A., strokovno mnenje št. 6901-821/2018-11 z dne 20. 3. 2018 za otroka A. A., izjave strokovnih delavk C. C. in D. D., ki se nanašajo izključno na otroka A. A. in vse ostale listine.

17. Zaradi zgoraj navedenega sodišče zaključuje, da ne držijo navedbe prvostopenjskega organa, da je šlo v predmetnem inšpekcijskem postopku zgolj za nadzor nad izvajanjem spoštovanja zakona in drugih predpisov na splošno, kar sicer določa 2. člen ZIN-a in kar je tudi namen inšpekcijskega nadzora, temveč je v tem primeru šlo za nadzor dela vzgojnega zavoda za točno določenega otroka, v posledici česar je lahko izrečen tudi ukrep skladno s pooblastili inšpektorja in ima tožnik kot zakoniti zastopnik otroka pravico statusa stranskega udeleženca v predmetnem postopku. Po presoji sodišča je tožniku treba priznati pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku, v posledici česar je sodišče iz navedenih razlogov na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, ter izpodbijani sklep iz navedenih razlogov odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep izdal, v ponovni postopek.

18. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na v tej sodbi izraženo pravno mnenje sodišča. 1 Primeroma enako izhaja iz Komentarja Družinskega zakonika, UL RS, Ljubljana 2019, str. 453.