Jedro

Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50 % soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov, ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se vloga tožene stranke (toženca) z dne 18. 8. 2022 ne upošteva (I. točka izreka). S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice 225,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih zneskov in z zapadlostmi, ki izhajajo iz II. točke izreka. Glede stroškov je odločilo, da tožeča stranka (tožnica) nosi svoje stroške tega pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (v II. in III. točki izreka) se pritožuje tožnica, ki uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predvsem iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Sodišče navaja, da tožnica ni dokazala, da bi bila veljavna pogodba, s katero je postala upravnik stavbe, ker je toženec ugovarjal veljavnosti pogodbe, tožnica pa naj ne bi prerekala navedb toženca. Ugotovitev sodišča je napačna, saj je tožnica prerekala trditve toženca o neveljavnosti pogodbe in dvojnih podpisih, predložila je tudi dokaze, da so trditve toženca napačne. Predložila je pogodbo skupaj s podpisi etažnih lastnikov, pri katerih so navedeni tudi solastniški deleži, ki jih imajo ti na stavbi. Če bi sodišče izvedlo dokaze, bi prišlo do ugotovitve, da je pogodba veljavna in je toženec dolžan plačati svoje obveznosti v rezervni sklad, saj so pogodbo podpisali etažni lastniki, ki imajo skupaj 65,72 % solastniški delež na stavbi. Obveznost plačila v rezervni sklad je sicer določena s predpisom in temu toženec niti ne ugovarja. Tožnica je že v prvi vlogi navedla, da je upravnica stavb na naslovu L. 90 in L. 90b, in da je bila o tem sklenjena pogodba, k vlogi je priložila tudi pogodbo skupaj s podpisi. Po prejemu prve pripravljalne vloge toženca je tožnica na ugovor toženca ponovno navedla, da je pogodba veljavna, ker je z njo soglašala večina etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov, podala trditve o veljavnosti pogodbe v primeru, če je podano soglasje po datumu, ki je naveden na pogodbi, ter navedla, da se pogodba tudi izvaja in je bila odobrena s konkludentnimi dejanji.

Bistvena navedba tožeče stranke, da je pogodba veljavno sklenjena s predpisano večino, je bila dana, prav tako je bila pogodba skupaj s podpisi etažnih lastnikov predložena sodišču. Sodišče bi zato moralo izvesti dokaz in vpogledati v pogodbo. Če je dvomilo o navedbi, da je pogodbo sklenila večina etažnih lastnikov, bi lahko seštelo deleže. Ker tega ni storilo, je prišlo do napačne uporabe procesnega in materialnega prava in do nasprotja med razlogi sodbe in dokaznimi listinami. Tožnica je tudi odgovorila na napačno navedbo toženca, da naj bi prišlo do dvojnega podpisovanja, saj so v primerih, ki jih je navajal toženec, podpisniki solastniki posamezne enote in je vsak dal soglasje za svoj solastniški del na posamezni etažni enoti. Pogodba je bila torej veljavno sklenjena in zavezuje pravdne stranke.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutna bistvena kršitev) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, čeprav neutemeljeno zatrjuje, da gre (tudi) za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnega nasprotja v sodbi ni in ga tožnica tudi ne zatrjuje, saj sodišče prve stopnje odločilnega dokaza (pogodbe o upravljanju št. 25/2019, A3), sploh ni dokazno ocenilo, čeprav je pogodbo vpogledalo.1

7. Utemeljeno pa je navedba, da je tožnik prerekal trditve toženca o neveljavnosti pogodbe in dvojnih podpisih, predložil je tudi ustrezen dokaz, tj. pogodbo skupaj s podpisi etažnih lastnikov, pri katerih so navedeni tudi solastniški deleži, ki jih ti imajo na stavbi. Navedel je, da je pogodba veljavna, ker je z njo soglašala večina etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov, pojasnil, kako je bilo s podajo soglasij ter glede navedbe toženca o dvojnih podpisih navedel, da so v primerih, ki jih navaja toženec (glede dvojne privolitve ene enote) podpisniki solastniki posamezne enote in je vsak dal soglasje za svoj solastniški del na posamezni etažni enoti. Ustrezne trditve je tako tožnik podal, drugačen zaključek sodišča prve stopnje pa je zmoten.

8. Določitev upravnika je posel rednega upravljanja (prvi odstavek 49. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).2 Za posle v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (prvi odstavek 25. člena SZ-1).3 Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50% soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov (A3), ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.

9. Zaradi storjene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača temu v novo sojenje. Storjene absolutno bistvene kršitve določb postopka namreč glede na njeno naravo sodišče druge stopnje ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP), ker bi bilo s tem prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe (sodišče druge stopnje bi prvič šele na pritožbeni stopnji ugotavljalo vsa odločilna dejstva, glede temelja in glede višine), pri čemer to sodišče ocenjuje, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka. Napraviti bo moralo oceno izvedenih dokazov ter v sodbi navesti razloge o odločilnih dejstvih glede temelja (in višine) tožbenega zahtevka.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Vsebine pogodbe tudi ni (napačno) povzelo. 2 Tako določa tudi drugi odstavek 118. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). 3 Glej tudi drugi odstavek 67. člena SPZ.