Jedro

Če pritožnik s svojim nestrinjanjem z zaključkom sodišča o izključeni protipravnosti zatrjevano motilnega dejanja toženca meri na zmotno uporabo materialnega prava, takšne navedbe zahtevajo opravo preizkusa pravilne uporabe člena 33/3 SPZ, ki izključuje protipravnost motilnega dejanja, ko določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče obravnavano ravnanje pravilno opredelilo kot ravnanje, za katerega je toženec imel pooblastilo. Takšno pooblastilo mu je podelil pravnomočni in izvršljiv sklep o izdani začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021, izdan na podlagi določil ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti pritožbene stroške v višini 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom, izdanim po določbah 28. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja postopek v pravdah zaradi motenja posesti pod točko I izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se1 glasi: - ″Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje tako da: 1) s kolovozne poti, ki poteka po spodnjem delu nepremičnine parc. št. 1562 k. o. ..., v dolžini cca. 70 m, odstrani na zgornjem robu kolovozne poti nasuto zemljo in mestoma nameščeno kovinsko mrežo, in sicer tako, da bo kolovozna pot široka najmanj 2,5 m; 2) s kolovozne poti, ki poteka po nepremičnini parc. št. 1564 k. o. ... in se nadaljuje z nepremičnine parc. št. 1562, v dolžini 20 m, odstrani nasuto zemljo tako, da bo kolovozna pot široka najmanj 2,5 m; - toženi stranki se v bodoče prepovedujejo takšna ali podobna ravnanja, ki bi tožeči stranki za potrebe dostopa na nepremičnino parc. št. 1570/1 k. o. ... onemogočala uporabo gornje kolovozne poti s traktorjem in priključki; - tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.″ Pod točko II izreka je odločilo o pravdnih stroških tožene stranke, ki jih je odmerilo na 1.637,94 EUR, in jih v plačilo naložilo tožeči stranki, rok 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obresti v primeru plačilne zamude.

2. Tožeča stranka po pooblaščencu zoper sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sklep, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izraža nestrinjanje z odločilnimi razlogi za zaključek, da je tožena stranka kolovozno pot deloma zasula z zemljo, namestila kovinsko mrežo in posadila drevesa povsem legitimno, na podlagi sklepa istega sodišča o začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021, in da njeno ravnanje ni bilo protipravno ter ne predstavlja motenja posesti. Odločilna dejstva o neobstoječem predhodnem dogovoru med tožencem in pravnim prednikom tožnika o razširitvi kolovozne poti so neprepričljiva in predvsem skopa, manjkajo tehtni in dokazno podprti zaključki, saj sodišče brez ustrezne argumentacije zaključi, da tožnik takšnega dogovora ni uspel dokazati; gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Njegov pravni prednik ni mogel vzpostaviti nobenega prejšnjega stanja, saj za začasno odredbo v zadevi P 36/2021 sploh ni vedel. V tem delu je sklep tudi nepravilen zaradi zamešanih poimenovanj toženca in tožnika, ter se ne da preizkusiti (37. in 39. točka obrazložitve). Prav tako so zmotni zaključki, da ravnanje tožnika,2 ki naj bi izvrševal sklep o začasni odredbi, v razmerju do tožnika ni bilo protipravno; tožnik, ki je namreč lastnik nepremičnin postal šele kasneje, namreč v postopku P 36/2021 ni bil stranka postopka in z vsebino sklepa o začasni odredbi ni bil seznanjen; zato šteje za dobrovernega, saj se je postopek P 36/2021 nanašal na njegovega očeta A. A. Tudi sicer tožena stranka sploh ni vzpostavila prvotnega stanja po sklepu o začasni odredbi, saj bi v tem primeru pritožnik imel dostop do svoje parcele 1570/1, tako kot je to imel do motitvenih dejanj toženca v septembru 2021, ko je po parcelah 1562 in 1564 potekala široka kolovozna pot. Sklep o začasni odredbi se nanaša zgolj na razmerje toženca in A. A. kot strank pravdnega postopka P 36/2021; slednji zaradi nevročitve sklepa o začasni odredbi tudi ni mogel ravnati po izreku sklepa o začasni odredbi z dne 19. 5. 2021, podan je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in v kolikor bo predlogu ugodeno, se bo stanje pravde vrnilo v začetno fazo pred vročitvijo tožbe, predloga za izdajo začasne odredbe in sklepa o začasni odredbi. Motilno ravnanje tožene stranke, ki je predmet tega postopka, tudi ne more pomeniti vzpostavitve prvotnega stanja, ker tožena stranka ni ravnala v skladu z izrekom sklepa P 36/2021, kot slednji v celoti glasi. Vzpostavitev prvotnega posestnega stanja je bila A. A. naložena »pod izvršbo« in v kolikor imenovani v postavljenem roku 3 dni sam prostovoljno ne izpolni obveznosti po I. točki izreka sklepa o začasni odredbi (pod izvršbo), bi takratni tožnik B. B. moral ravnati po 225. členu Zakona o izvršbo in zavarovanju (ZIZ), začeti postopek izvršbi, zahtevati založitev stroškov, čemur pa ni zadostil in se zato ne more sklicevati na pooblastilo sodišča, da sam opravi dejanje. Šele v mesecu septembru 2021 je namreč toženec samovoljno in selektivno zožal in delno zasul obstoječo kolovozno pot. 3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka, vsebinsko opredeljujoč se do pritožbenih navedb, navaja, da je odločitev pravilna in zakonita ter predlaga zavrnitev pritožbe, vključno s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nosilni razlog za zavrnilno odločitev prvostopnega sodišča je v zaključku, da dokazni postopek ni potrdil trditev tožnika, ki je po ugotovitvah sodišča v obdobju po aprilu 2021 dvakrat pripeljal s traktorjem z nakladalko do svoje nepremičnine parc. št. 1570/1 preko toženčevih parc. št. 1562 in 1564, da naj bi po zatrjevani trasi že pred aprilom 2021 potekala kolovozna pot, po kateri bi naj tožnik in pred njim njegov pravni prednik dostopal s traktorjem in vozom oziroma nakladalko. Ob tem tožnik prav tako ni dokazal, da bi imel soglasje toženca k razširitvi kolovozne poti na širino 2,5 metra oz. da bi o tem obstojal dogovor med tožencem in tožnikovim pravnim prednikom; nasprotno, pokazal je, da tožnik oz. pred njim njegov pravni prednik takšnega dostopa pred aprilom 2021, ko je tožnik razširil kolovozno pot in jo preko parcele 1564 na novo vrezal, ni imel. Ker tožnik za svoje postopanje ni imel soglasja toženca, niti ni soglasja pridobil pravni prednik tožnika, je Okrajno sodišče v Žalcu tožnikovemu pravnemu predniku s sklepom o začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021 naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot je obstajalo pred razširitvijo kolovozne poti in na novo vrezane ceste po parceli 1564, in ker pravni prednik ni ravnal po sklepu, je toženec na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa imel pooblastilo, da sam vzpostavi prejšnje posestno stanje. Zato njegova ravnanja iz septembra 2021, ki jih tožnik označuje kot motilna, niso protipravna; slednje velja tudi za namestitev kovinske mreže. 6. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa,3 in na podlagi izvedenih dokazov4 izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo je opredelilo v točkah 22 in 26 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče dodaja, da lahko, glede na določbo tretjega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), protipravnost posega v posest izključi le zakon. Res se sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni izrecno sklicevalo na citirano določbo, vendar jo je uporabilo in v zvezi z njo obravnavalo vsa pravno pomembna dejstva, ki jih zahteva njena uporaba.5 Pravilno je tudi povzelo ostala pravno pomembna dejstva v obravnavanem posestmotivenem sporu, in ob pravilnem materialnopravnem izhodišču tudi pravilno zaključilo, da tožencu očitana motilna dejanja niso samovoljna in protipravna, zaradi česar tožniku ni moč priznati pravnega varstva iz naslova motenja posesti (člen 33/3 SPZ). Šele ugotovljeni element protipravnosti motilnega dejanja namreč zagotavlja pravno varstvo zoper motilca, ker je njegovo dejanje prepoznano kot veljavnemu predpisu nasprotujoče oz. kot dejanje, za katerega motilec nima na ustrezni pravni podlagi temelječega pooblastila.

7. Tožeča stranka bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja konkretizirano, saj ne pojasni, katero procesno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo, niti tega, ali naj bi kršitev predstavljala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter katero, ali pa uveljavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka istega člena. Če z navedbami, da sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker glede odločilnega dejstva, ki se nanaša na nedokazani (posledično neobstoječ) predhodni dogovor med tožencem in pravnim prednikom tožnika o razširitvi kolovozne poti, v sklepu manjkajo tehtni, dokazno podprti in argumentirani zaključki, meri na kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, te kršitve vsebinsko ne obrazloži; ne konkretizira niti razlogov niti glede česa bi zatrjevana relativna kršitev lahko vplivala na sprejeto odločitev. Če z omenjenimi in nadaljnjimi navedbami, da so zaključki sodišča neprepričljivi in skopi, uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), v katero načeloma lahko preraste tudi po naravi relativna bistvena postopkovna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, je očitek prav tako neutemeljen. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je dokazna ocena prvostopnega sodišča o neobstoječem predhodnem dogovoru o razširitvi kolovozne poti res skopa, vendar preverljiva, saj razlogi6 v sklepu omogočajo preizkus.7

8. Zaključek o po tožeči stranki priznanem dejstvu, da njegov pravni prednik ni vzpostavil prejšnjega posestnega stanja, je prvostopno sodišče pravilno temeljilo na domnevi priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP8, kar nenazadnje potrjujejo tudi lastne pritožnikove navedbe, da njegov pravni prednik ni mogel vzpostaviti nobenega prejšnjega stanja. Zamenjava v poimenovanju pravdnih strank v točki 379 in mestoma v točki 3910 obrazložitve, upoštevaje celotni kontekst v obeh citiranih točkah in v točki 35 vsebovane obrazložitve ter povzetek navedb pred tem, predvsem v točkah 9 in 10, predstavlja očitno napako, ki pa ne onemogoča preizkusa sklepa.

9. Nadalje je neutemeljena pritožbena graja o zmotnih zaključkih prvostopnega sodišča, da ravnanje toženca v septembru 2021 z delnim zasutjem zemlje na kolovozno pot, namestitvijo kovinske mreže in nato s posaditvijo dreves po sklepu o začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021 v razmerju do pritožnika ni bilo protipravno zaradi tožnikove neseznanjenosti z vsebino sklepa o začasni odredbi ter zaradi nevzpostavitve prvotnega stanja po citiranem sklepu, ki pritožniku ne omogoča dostopa s traktorjem in drugimi kmetijskimi stroji do svoje nepremičnine. Če pritožnik s svojimi navedbami po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbeno sodišče izpostavlja, da z njimi v ničemer ne načenja pravilnosti in popolnosti dokazne ocene o zadnjem posestnem stanju sporne, po parcelah 1562 in 1564 potekajoče trase ter o vsebini zatrjevano motilnega ravnanja, upoštevaje zaključek o neobstoječem dogovoru iz aprila 2021 med tožencem in tožnikovim pravnim prednikom o razširitvi obstoječe kolovozne poti ter vsebino sklepa o začasni odredbi v zadevi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021.11 Pritožbena navedba, da do svoje nepremičnine parc. št. 1570/1 tožnik ne more dostopati peš, je pritožbena novota, za katero pritožnik ni izkazal razlogov, da jo uveljavlja šele v pritožbi (čl. 337/1 ZPP). Navedbi, da je vse do motilnega ravnanja tožene stranke v mesecu septembru 2021 po parcelah 1562 in 1564 potekala široka kolovozna pot, ter nadaljnja, da je šlo za necelostno vzpostavitev prvotnega posestnega stanja,12 predstavljata lastni oceni pritožnika, za kateri v dokaznem postopku ni nikakršne podlage. Dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje tožnik zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki so že bile predmet presoje prvostopnega sodišča, ter se je do njih slednje že opredelilo (točka 39 obrazložitve), zato ne more uspešno izpodbiti; pritožbeno sodišče se razlogom kot prepričljivim pridružuje.

10. Če pritožnik s svojim nestrinjanjem z zaključkom sodišča o izključeni protipravnosti zatrjevano motilnega dejanja toženca meri na zmotno uporabo materialnega prava, takšne navedbe zahtevajo opravo preizkusa pravilne uporabe člena 33/3 SPZ, ki izključuje protipravnost motilnega dejanja, ko določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče obravnavano ravnanje pravilno opredelilo kot ravnanje, za katerega je toženec imel pooblastilo. Takšno pooblastilo mu je podelil pravnomočni in izvršljiv sklep o izdani začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021, izdan na podlagi določil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), do česar se je prvostopno sodišče opredelilo v točki 46 obrazložitve. Kot izpostavlja pritožbeno sodišče, glede na določilo člena 225 ZIZ, se izvršba na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug (nadomestno dejanje), opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu ali da to stori sam. Za lastno postopanje z vsebino, o kateri se je prvostopno sodišče pravilno opredelilo, da predstavlja vzpostavitev prvotnega stanja po izdani začasni odredbi,13 je torej toženec imel vsa pooblastila v že citiranem sklepu,14 medtem ko glede namestitve kovinske mreže ob kolovozni poti pritožnik niti ne nasprotuje zaključku o njeni nameščenosti izven trase kolovozne poti, obstoječe pred aprilom 2021. Pritožnik glede na zakonsko dikcijo zaključkov sodišča ne more uspešno omajati s sicer neutemeljenimi navedbami o potrebnem postopku izvršbe in zahtevani založitvi stroškov oz. o predhodnem obvestilu sodišča oz. dolžnika. Prav tako mu to ne uspe niti z nadaljnjimi navedbami o zakasneli in necelostni vzpostavitvi prvotnega posestnega stanja oz. o nemožnosti pravnega prednika tožnika, da prostovoljno vzpostavi prejšnje stanje, ter o protipravnosti ravnanja toženca v razmerju do pritožnika, ki z vsebino začasne odredbe ni bil seznanjen, in ni bil stranka postopka P 36/2021, medtem ko naj bi bil toženec (iz tega istega postopka) nedobroveren, ker je vedel za sprožitev postopka vrnitve v prejšnje stanje v posestmotitveni pravdi P 36/2021. Teh navedb dokazni postopek ne podpira oz. ne gre za pravno pomembna dejstva pri ugotavljanju izključitve protipravnosti; ta namreč temelji na sklepu o začasni odredbi z vsebovanim pooblastilom tožencu, temelječim na ustrezni pravni podlagi - zakonu.

11. Ob obrazloženem se pritožba tožnika pokaže za neutemeljeno. Ker sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 353, 2. točka člena 365 in člen 366 ZPP).

12. Obrazložene stroškovne odločitve pritožba vsebinsko v ničemer ne izpodbija. Ta glede potrebnosti priznanih pravdnih stroškov pravilno temelji na določbah 151. in 155. člena ZPP, glede povrnitve le-teh pa na prvem odstavku 154. člena ZPP.

13. Zaradi neuspeha s pritožbo mora tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP toženi stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške vloženega odgovora na pritožbo zoper sklep. Ti predstavljajo, upoštevaje prvi odstavek 163. člena ZPP in določbe Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/2015 s spremembami; OT): za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22 tč. 1 v zvezi s tar. št. 19/2 veljavne Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife) vseh priglašenih 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk (člen 11/3 OT), kar ob vrednosti točke v času odmere (0,60 EUR) in upoštevaje zvišanje za 22% iz naslova DDV (čl. 12), skupno znaša 186,66 EUR; znesek je tožeča stranka toženi dolžna povrniti na način in v rokih, kot izhaja iz izreka.

1 V bistvenem. 2 Pravilno toženca. 3 Primerjaj točke 1 do 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Primerjaj točko 21 obrazložitve. 5 Glej točke 35 do 40 obrazložitve. 6 Z njimi pritožba tudi polemizira. 7 Kot to izhaja iz točke 34 in 35 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Ki določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb strank; stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali njeno zaznavanje. 9 Zamenjava stranke v zapisu besedne zveze „pravni prednik toženca ni vzpostavil prejšnjega posestnega stanja, kot mu je bilo naloženo s sklepom opr. št. P 36/2021 z dne 19. 5. 2021“. 10 Pritožnik izpostavlja zapis, da so „navedbe toženca, da bi moral tožnik v celoti realizirati sklep o izdani začasni odredbi, kot je glasil, neutemeljene“. 11 Z dejanskimi in dokaznimi zaključki v točkah 28, 32, 34, 37, 39 ter 43 do 46 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 12 Pritožnik namreč v pritožbi ponavlja med postopkom na prvi stopnji ponujeno trditev, da zatrjevano motilno ravnanje toženca ne more predstavljati nobene vzpostavitve prvotnega stanja po sklepu o začasni odredbi, ker ne gre za ravnanje v skladu z izrekom, kot se ta v celoti glasi. 13 Glej točki 38 in 39 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 14 Glej prilogo B5.