Jedro

Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami prvostopenjskega sodišča in njegovi sumi, da naj bi bile vse odločitve v tem nepravdnem postopku med razpravljajočimi prvostopenjskimi sodnicami že v naprej usklajene, ne morejo predstavljati upravičenega razloga za delegacijo pristojnosti na drugo višje sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Višjim sodiščem v Celju je v teku nepravdni postopek zaradi predloga predlagateljice za prešolanje mld. otrok in spremembe stikov ter po nasprotnem predlogu nasprotnega udeleženca zaradi predodelitve mld. otrok.

2. V pritožbi zoper sklep prvostopnega sodišča je nasprotni udeleženec podal tudi predlog, da se pritožba odstopi v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani. Višje sodišče v Celju je na podlagi omenjenega predloga predlagalo, da Vrhovno sodišče odloči o predlogu nasprotnega udeleženca za določitev drugega stvarno pristojnega pritožbenega sodišča v Republiki Sloveniji. Prilaga tudi predlog nasprotnega udeleženca. V predlogu nasprotni udeleženec poudarja, da dvomi v nepristransko delo sodišča, ki se kaže v izpodbijani prvostopni odločbi, ki je izrazito in pretirano naklonjena materi, upoštevaje dokazni postopek, ki ga oceni kot primernega starša, izrecne opredelitve obeh mladoletnih otrok, njune želje in podobno. Čeprav so postopke pred družinskim sodiščem v Celju obravnavale različne sodnice, je nasprotni udeleženec začutil, da se medsebojno seznanjajo s primerom. Tudi posamezna ravnanja predlagateljice in njene reakcije so nakazovale, kot da bi bile posamezne odločitve sodišča vnaprej odločene. Zato se porajajo dvomi, ki terjajo, da o pritožbi odloča drugo sodišče - Višje sodišče v Ljubljani, saj bo le tako mogoče doseči neobremenjen in nepristranski pregled celotnega postopka in na tej podlagi sprejeti odločitev, ki bo temeljila na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča (subjektivni in objektivni videz nepristranskosti) ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.

5. Navedeni razlogi pa v spornem primeru niso podani. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami prvostopenjskega sodišča in njegovi sumi, da naj bi bile vse odločitve v tem nepravdnem postopku med razpravljajočimi prvostopenjskimi sodnicami že v naprej usklajene, ne morejo predstavljati upravičenega razloga za delegacijo pristojnosti na drugo višje sodišče. Za odpravo dvoma v pravilnost procesnega dejanja in odločanja posamičnih sodišč so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniško odločitev, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe1. V konkretnem primeru pa nasprotni udeleženec celo izraža zgolj svoja z ničemer dokazana osebna sumničenja v nepravilnost dosedanjega odločanja pred sodiščem prve stopnje in vnaprej nesubstancirano namiguje še na pristranskost pritožbenega sodišča. 6. Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo.

1 Primerjaj sklep VS RS I R 73/2009 z dne 23. 7. 2009 in sklep VS RS I R 104/2011 z dne 29. 9. 2011, ko je Vrhovno sodišče poudarilo, da tožnikov občutek prikrajšanosti v postopkih pred določenim sodiščem v nobenem primeru ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo. Enako tudi sklep VS RS I R 183/2021 z dne 15. 12. 2021. Glej tudi novejšo odločbo: sklep VS RS I R 90/2022 z dne 20. 7. 2022.