Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal temu, da je najemnik stanovanja, kamor je tožnica po ustrezni pogodbi v spornem obdobju dobavljala toplotno energijo. Ugovarjal je le, da ni lastnik oz. posestnik tega stanovanja in da tam nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, kar pa je za plačilo stroškov iz naslova najema vse nerelevantno.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106201/2014 z dne 2. 9. 2014 v celoti v veljavi. Po tem je toženec tožnici dolžan plačati 144,49 EUR z ustreznimi obrestmi in stroški, in sicer kot najemnik stanovanja na naslovu L. iz naslova dobave toplotne energije za obdobje od meseca septembra 2013 do aprila 2014. 2. Toženec se proti sodbi pritožuje, nominalno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa njeno spremembo oz. razveljavitev. Nasprotuje svoji obveznosti poravnati stroške toplotne energije kot najemnik za sporno obdobje, saj pravi, da mu je bila najemna pogodba že pred tem odpovedana, in sicer s pravnomočno sodbo 15. maja 2013, ki jo prilaga.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker pa gre za spor majhne vrednosti, se sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP (1. odst. 458. čl. ZPP).
6. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po določbi 24. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1). Če najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik (4. odst. 24. čl. SZ-1). Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal temu, da je najemnik stanovanja, kamor je tožnica po ustrezni pogodbi v spornem obdobju dobavljala toplotno energijo. Ugovarjal je le, da ni lastnik oz. posestnik tega stanovanja in da tam nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, kar pa je za plačilo stroškov iz naslova najema vse nerelevantno. Da v spornem obdobju ni bil več najemnik, je toženec prvič navedel šele v pritožbi (in šele v pritožbi za to tudi ponudil dokaz), zato tega ni dopustno upoštevati, saj ni utemeljil, da tega brez svoje krivde ne bi mogel povedati že prej (337. čl. ZPP).
7. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neupoštevne oziroma za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP je o tem odločilo po sodnici posameznici.