Jedro

Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno uporabil materialni predpis in pravilno odločil, da je v nagrado po tar. št. 3/1 OT že zajeto zastopanje upravičenke na poravnalnem naroku, saj v tar. št. 3 OT ali kje drugje v OT ni določeno, da bi izvajalcu BPP poleg nagrade za sklenitev sodne poravnave pripadala tudi nagrada za njegovo zastopanje na naroku za sklenitev sodne poravnave.

Odvetnik je upravičen do nagrade v zvezi z „opravljenim delom“, med slednjega pa nedvomno sodi opravljeno delo v zvezi s sklenitvijo sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe, saj se je s tem zaključil postopek odločanja o predlogu za začasno odredbo, torej o samostojnem zahtevku, o katerem bi sicer odločalo sodišče neodvisno od postavljenih zahtevkov v okviru rednega sodnega postopka, v katerem je nato bila sklenjena (tudi) sodna poravnava, zato organ za BPP zmotno meni, da bi ob priznanju še nagrade za sklenitev sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe prišlo do njenega neupravičenega podvajanja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2820/2017 z dne 21. 6. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 2820/2017 z dne 21. 6. 2018, v 1. točki izreka odločil, da tožniku za opravljene odvetniške storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči prizna nagrado in stroške v skupni višini 503,96 EUR. V preostalem je zahtevek tožnika zavrnil. 2. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik, zaposlen pri odvetnici A.A., z odločbo, št. Bpp 2820/2017 z dne 15. 11. 2017, dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičenki v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2406/2017-IV, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Dne 23. 5. 2018 je tožnik predlagal, da se mu na podlagi predloženega stroškovnika, vrnjene napotnice in priglašenih stroškov izplača nagrada za opravljene odvetniške storitve, ki jih je opravil za upravičenko. Organ za BPP je ugotovil, da je predlog tožnika za odmero nagrade delno utemeljen. Tožniku je priznal nagrade in materialne stroške v priglašeni višini, razen za sestanek s stranko ter pregled listin in dokumentacije, saj navedeni storitvi predstavljata spremljajoča opravila, ki so že zajeta v drugih priznanih nagradah. Prav tako tožniku ni priznal nagrade po tar. št. 20/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za zastopanje upravičenke na naroku dne 18. 5. 2018, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava, saj je ta že zajeta v priznani nagradi po tar. št. 3/1 OT za sklenjeno sodno poravnavo, ter nagrade za sklenitev sodne poravnave glede začasne odredbe z dne 15. 1. 2018, saj bi sicer prišlo do neupravičenega podvajanja nagrade odvetniku. Na podlagi navedenega je zaključil, da se tožniku prizna nagrada za nudenje BPP v višini 503,96 EUR, v preostanku priglašene nagrade pa je zahtevek tožnika zavrnil. 3. Tožnik v tožbi izpodbija odločitev v delu, v katerem mu organ za BPP ni priznal treh priglašenih nagrad za opravljene odvetniške storitve. Zavrača odločitev glede zavrnitve nagrade za zastopanje na pripravljalnem naroku dne 18. 5. 2018, saj tar. št. 3 OT ne določa, da je ta nagrada vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave, temveč bi mu morala ta pripadati po tar. št. 20/2 OT. Pri tem se sklicuje na sodbo tukajšnjega sodišča, I U 2826/2017-10. Glede zavrnitve nagrade za sklenitev sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe z dne 15. 1. 2018 navaja, da odločitev nima podlage v materialnih predpisih. Ker sta v predmetni zadevi tekla vzporedno dva postopka (tj. glavni - redni in začasni - nujni), v katerih sta bili sklenjeni dve sodni poravnavi, bi mu moral organ za BPP priznati nagrado za vsako sklenjeno sodno poravnavo posebej. Pri odmeri nagrade za sklenitev sodne poravnave z dne 18. 5. 2018 pa bi organ za BPP moral upoštevati še zvišanje osnovne nagrade za 150% po prvi alineji tar. št. 3/1 OT in ne zgolj za 100% (druga alineja tar. št. 3/1 OT), saj je bila poravnava sklenjena na pripravljalnem naroku, ki po zadnji noveli Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) smiselno predstavlja prej veljavni poravnalni narok. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep dopolni tako, da mu prizna še nagrado za izvajanje BPP v višini 259,88 EUR, ter mu povrne stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

4. Organ za BPP je sodišču poslal upravni spis, na tožbo pa ni odgovoril. 5. Stranka z interesom – upravičenka do BPP B.B. na tožbo v danem roku ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno in zakonito izračunal in izplačal stroške tožniku (odvetniku) za nudenje BPP za pravno svetovanje in zastopanje upravičenke pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2406/2017-IV. Med strankama ni sporno, da je tožnik stroške za nudenje BPP priglasil pravočasno, organ za BPP pa mu jih je priznal le delno, in sicer v znesku 503,96 EUR, višji zahtevek pa zavrnil. Sporno tudi ni, da je tožnik v zvezi s 17. členom ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

8. Za pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči in ga navesti ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora med drugim vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (četrti odstavek 39. člena ZBPP). K napotnici, ki jo vrne organu za BPP, mora biti priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

9. V obravnavani zadevi je med strankama najprej sporna odločitev, ki se nanaša na zavrnitev nagrade za zastopanje na pripravljalnem naroku dne 18. 5. 2018 po tar. št. 20/2. Organ za BPP tožniku ni priznal priglašene nagrade, ampak mu je v zvezi z njegovo udeležbo na tem naroku priznal (le) nagrado za sklenitev poravnave v višini 260 točk. Tožnik v tožbi ugovarja, da je organ za BPP zmotno štel, da je zastopanje prosilke na pripravljalnem naroku vključeno v nagrado za sodno poravnavo, sklenjeno na istem naroku.

10. Po tarifni št. 3 OT pripada odvetniku za sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega ali tam navedenega drugega postopka pred poravnalnim narokom in v postopku mediacije ali med temi postopki in v delovnih in socialnih sporih, nagrada po tarifni številki 18, povečana za 150 % (če je bila poravnava sklenjena pred začetkom postopka ali na poravnalnem naroku) oziroma 100 % (če je bila poravnava sklenjena na naroku ali izven naroka). Obvezno razlago tar. št. 3 OT je dne 9. 1. 2015 podal tudi Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, kateri je sodišče glede na določbo drugega odstavka 19. člena OT dolžno slediti. Ta smiselno določa, da je nagrada za zastopanje stranke na naroku že vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave na istem naroku. Enako izhaja tudi iz tar. št. 4/1 OT, ki se uporabi za zastopanje v postopku mediacije le, če ne pride do sklenitve poravnave. Po presoji sodišča je organ za BPP tako pravilno uporabil materialni predpis in pravilno odločil, da je v nagrado po tar. št. 3/1 OT že zajeto zastopanje upravičenke na poravnalnem naroku, saj v tar. št. 3 OT ali kje drugje v OT ni določeno, da bi izvajalcu BPP poleg nagrade za sklenitev sodne poravnave pripadala tudi nagrada za njegovo zastopanje na naroku za sklenitev sodne poravnave. Drugačno stališče ne izhaja niti iz sodne prakse1, pa tudi ne iz sodbe tega sodišča v zadevi I U 2826/2017, na katero se sklicuje tožnik. Izvajalec BPP ni upravičen do kumulativnega priznanja nagrad tudi iz razloga, ker se vsebina poravnave nanaša na isti pravdni postopek, isti predmet spora in isti stranki postopka.

11. Glede na podatke spisa tožnik ne bi bil upravičen do nagrade po tej tar. št. tudi iz razloga, ker je ta določena za zastopanje upravičenca na vsakem nadaljnjem naroku za glavno obravnavo oziroma na poravnalnem naroku, ki mu ni sledil prvi narok, kar pa ni obravnavani primer. Iz zapisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2406/2017-IV z dne 18. 5. 2018, je namreč razvidno, da je sodišče na tem naroku izvajalo dokaze ter na podlagi vseh izvedenih dokazov dovolilo sklenitev sodne poravnave ter razglasilo sodbo v imenu ljudstva. Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da sta stranki sklenili sodno poravnavo v okviru pravdnega postopka (306. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), torej v fazi glavne obravnave, ki skladno z drugim odstavkom 298. člena ZPP neposredno sledi pripravljalnemu naroku. Zato ni pravne podlage za odmero nagrade po tar. št. 20/2 OT, prav tako pa iz tega razloga tudi ni izpolnjen dejanski stan za zvišanje osnovne nagrade za 150% po prvi alineji tar. št. 3/1 OT ter s tem podana (dejanska) podlaga za izpodbijano odločitev v tem delu.

12. Po presoji sodišča pa tožnik utemeljeno opozarja, da bi moral biti upravičen do nagrade za sklenitev sodne poravnave (tudi) v postopku izdaje začasne odredbe z dne 15. 1. 2018. Po šestem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik za izvajanje pravne pomoči upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Odvetnik je torej upravičen do nagrade v zvezi z „opravljenim delom“, med slednjega pa nedvomno sodi opravljeno delo v zvezi s sklenitvijo sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe, saj se je s tem zaključil postopek odločanja o predlogu za začasno odredbo, torej o samostojnem zahtevku, o katerem bi sicer odločalo sodišče neodvisno od postavljenih zahtevkov v okviru rednega sodnega postopka, v katerem je nato bila sklenjena (tudi) sodna poravnava, zato organ za BPP zmotno meni, da bi ob priznanju še nagrade za sklenitev sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe prišlo do njenega neupravičenega podvajanja. Ker je bila BPP v predmetni zadevi dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, tudi ni mogoče sprejeti stališča, da bi morala biti BPP posebej zaprošena za sklenitev poravnave v postopku začasne odredbe, da bi tožnik lahko za to poravnavo dobil nagrado. Ob tem sodišče še dodaja, da ugotovljena nepravilnost vpliva tudi na pravilnost odmere nagrade za zastopanje upravičenke v postopku izdaje začasne odredbe po tar. št. 27/8 OT, saj slednja pripada odvetniku le v primeru, če ni sklenjena sodna poravnava, kot že pojasnjeno v točki 10 te sodbe.

13. Tožnik še ugovarja zavrnitvi priglašene nagrade za „posvete s stranko ter za študij spisa in dokumentacije“. Organ za BPP je to postavko zavrnil kot neutemeljeno, ker je po njegovem mnenju zajeta v nagradi za zastopanje na narokih, s čimer se tožnik ne strinja. Tar. št. 39/1 OT in njena obvezna razlaga, ki jo je podal Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016, določa, da če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik za posvete s stranko, preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure 50 točk. Sodišče ugotavlja, da določbe VIII. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v pravdnem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa za BPP, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedena opravila so v takem primeru zajeta v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/1. To pomeni, da je organ za BPP tudi v tem delu zmotno uporabil materialno pravo in v tej posledici nepopolno ugotovil dejansko stanje.

14. Ker je glede na obrazloženo organ za BPP v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa napačno uporabil materialno pravo in posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka tega člena vrnilo organu za BPP v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ za BPP skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

15. Tožnik je s tožbo predlagal, da sodišče spremeni izpodbijani sklep in mu prizna višjo nagrado za zastopanje upravičenke, vendar pa ker sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni bilo podlage v 65. členu ZUS-1. Sodišče je zato o tožbi odločilo kot o izpodbojni tožbi (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).

16. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika) povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Tako npr. sodbi Upravnega sodišča RS I U 202/2009 in I U 740/2016