Jedro

V zadevi zagotovo ni izkazan dejanski stan iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti le zaradi posledic poškodbe pri delu. Ker je tožnica v II. tč. izreka prvostopenjske sodbe že pravnomočno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni ter ima priznane ustrezne pravice iz naslova preostale delovne zmožnosti, ostaja pritožba zoper VII. točko izreka o zavrnjeni razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine, neuspešna. Ugotavljanje zatrjevane popolne nezmožnosti za pridobitno delo bo zaradi morebitnega poslabšanja zdravstvenega stanja po končanem predsodnem postopku z dnem 28. 5. 2020, lahko le predmet kontrolnega pregleda meseca novembra 2023, določenega v III. tč. izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožba zoper III., IV., V., VI. in VII. točko izreka sodbe se zavrne in tudi v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je v zadevi že razsojalo. Dne 12. 1. 2022 je s sodbo Psp 183/2021 izreklo, da se pritožba v izpodbijanem delu (II. in VIII. tč. izreka) zavrne in v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje (I. tč. izreka) ter sklenilo, da tožnica krije sama stroške pritožbe (II. tč. izreka). S prvostopenjsko sodbo opr. št. III Ps 491/2020 z dne 23. 6. 2021 je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo nezakoniti upravni odločbi št. 10333-12590/2019 z dne 28. 5. 2020 in iste št. z dne 4. 12. 2019 (I. tč. izreka), tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni ter ji priznalo pravico do dela z omejitvami, da opravlja lahka, pretežno sedeča dela, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, dvajset ur tedensko od 20. 11. 2019 dalje (II. tč. izreka) in odločilo, da je kontrolni pregled potreben novembra 2023 (III. tč. izreka). Tožnici je priznalo pravico do delnega nadomestila (IV. tč. izreka), toženca zavezalo, da o odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odloči v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (V. tč. izreka) in izreklo, da je delodajalec, stranski intervenient A. d. o. o. tožnici dolžan zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno (VI. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 18. 9. 2017 dalje zaradi poškodbe pri delu, priznanje pravice do invalidske pokojnine, odmero in izplačevanje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (VII. tč. izreka). Sklenilo je, da tožena stranka nosi 50 % stroškov tožnice (VIII. tč. izreka) in da stranski intervenient krije sam svoje stroške postopka (IX. tč. izreka).

2. Z dopisom z dne 31. 1. 2022, ki ga je pritožbeno sodišče prejelo 2. 2. 2022, tožnica predlaga izdajo popravka sodbe, saj je s sodbo Psp 183/2021 z dne 12. 1. 2022, ki jo je prejela 26. 1. 2022, prvostopenjska sodba potrjena le v II. in VIII. točki izreka. Napačno je navedeno, da se je pritožila le zoper II. in VIII. točko izreka prvostopenjske sodbe. Kot izhaja iz pritožbe (uvod pritožbe z dne 26. 7. 2021; zadnji stavek) se je pritožila zoper točke _od_ II _**do**_ VIII prvostopenjske sodbe, kar je pritožbeno sodišče spregledalo. Posledično ni odločilo o pritožbi zoper točke od III do VII prvostopenjske sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga izdajo sklepa, s katerim napako popravi in s sodbo odloči o pritožbi v delu, ki ga je spregledalo.

_**3. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je utemeljen**_

4. V okoliščinah konkretnega primera ne gre za procesno stanje iz 328. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ki določa, da lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Gre za procesno stanje, ko o pritožbi ni bilo odločeno v celoti, saj je bilo dejansko spregledano, da tožnica prvostopenjsko sodbo izpodbija v točkah _od II. do VIII._ in ne le v točki II. in VIII. izreka prvostopenjske sodbe, kot je razsojeno s sodbo Psp 183/2021 z dne 12. 1. 2022. 5. Navedeno pomanjkljivost je mogoče odpraviti ob smiselni uporabi 325. člena ZPP, ki predpisuje izdajo dopolnilne sodbe, če sodišče ni odločilo o vseh tožbenih zahtevkih. V skladu s 1. odst. 325. člena ZPP namreč lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni, če ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni bilo odločeno o delu zahtevka. Iz vročilnice izhaja, da je bila sodba Psp 183/2021 z dne 12. 1. 2022 odvetniku C.C. vročena 26. 1. 2022, predlog z dne 31. 1. 2022, da sodišče odloči o pritožbi tudi v delu, ki ga je spregledalo, pa je pritožbeno sodišče prejelo 2. 2. 2022. Predlog je pravočasen.

6. Iz uvoda pritožbe z dne 26. 7. 2021 dejansko izhaja, da je tožnica pravno sredstvo iz vseh pritožbenih razlogov vložila zoper točke _od II do VIII_ prvostopenjske sodbe s predlogom na spremembo in ugoditev zahtevku oz. razveljavitev sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je napačna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pri njej ni izgube delazmožnosti. V delovni nezgodi leta 2017 je utrpela številne okvare zdravja, ki so trajne narave, zaradi njih trpi kronične bolečine, ki jih ni mogoče odpraviti in ji onemogočajo delo. Poškodovala si je desno nogo, medenico, kolk, ledveni del in petnico. Izkazalo se je, da je delovna nesreča pustila posledice tudi v predelu Ahilove tetive. Od 12. 9. 2017 je v bolniškem staležu, le od 1. 3. 2019 do 10. 8. 2019 je delala po 4. ure dnevno. Izvedenka in sodišče napačno ugotavljata, da pri njej ni I. kategorije invalidnosti katere vzrok je poškodba pri delu. Zdravstvene težave jo omejujejo do te mere, da več ni zmožna za pridobitno delo. Leta 2019 je poskusila delati v krajšem delovnem času, vendar so bile posledice za zdravje katastrofalne.

7. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

_**8. Pritožba zoper III., IV., V., VI., in VII. tč. izreka sodbe ni utemeljena**_

9. Glede na to, da pritožba zoper III., IV., V. in VI. točko izreka prvostopenjske sodbe ni obrazložena, jo je v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP mogoče po uradni dolžnosti preizkusiti le z vidika morebitnih absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, ter ugotoviti, da tovrstni kršitvi nista podani. Ob dejstvu, da je II. točka izreka prvostopenjske sodbe o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni ter priznani pravici do opravljanja lahkega, pretežno sedečega dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 20. 11. 2019 dalje že pravnomočna, so posledično zakonite tudi odločitve v točkah od III do VI izreka sodbe. Ob priznani pravici do dela na drugem delu v krajšem delovnem času iz 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ‑2) je na podlagi 86. člena ZPIZ‑2 zakonito priznana pravica do delnega nadomestila (IV. tč. izreka) ter odrejeno, da o odmeri in izplačevanju nadomestila odloči toženi zavod s posebno odločbo (V. tč. izreka). Na podlagi 3. odst. 82. člena ZPIZ-2 je nadalje zakonito izrečeno, da je delodajalec A. d. o. o. tožnici dolžan zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (VI. tč. izreka). Upoštevaje izvedensko mnenje dr. B.B. je na temelju 94. člena ZPIZ-2 hkrati pravilno odločeno, da bo kontrolni pregled potreben novembra 2023 (III. tč. izreka). Pritožba zoper točke III, IV, V in VI izreka prvostopenjske sodbe iz navedenih materialnopravnih razlogov, utemeljenih že v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ne more biti uspešna.

10. Pritožba ni utemeljena niti zoper VII. točko izreka prvostopenjske sodbe. Z njo je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 18. 9. 2017 dalje zaradi poškodbe pri delu in posledično priznanje pravice do invalidske pokojnine, odmero in izplačevanje tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjen. Izpodbijani zavrnilni del sodbe ima strokovno medicinsko podlago v sodno izvedenskem mnenju dr.B.B. (z dne 4. 12. 2020 in dopolnilnih z dne 28. 12. 2020 ter 16. 4. 2021), na podlagi katerega je sprejet prepričljiv dokazni zaključek, da je pri tožnici zaradi sprememb v zdravstvenem stanju do konca predsodnega upravnega postopka izkazana le zmanjšana, ne pa izgubljena delovna zmožnost. Torej III. kategorija invalidnosti 50% zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni, kot je temeljito obrazloženo v izpodbijani sodbi in je pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

V zadevi zagotovo ni izkazan dejanski stan iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti le zaradi posledic poškodbe pri delu. Ker je tožnica v II. tč. izreka prvostopenjske sodbe že pravnomočno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni3 ter ima priznane ustrezne pravice iz naslova preostale delovne zmožnosti, ostaja pritožba zoper VII. točko izreka o zavrnjeni razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine, neuspešna. Ugotavljanje zatrjevane popolne nezmožnosti za pridobitno delo bo zaradi morebitnega poslabšanja zdravstvenega stanja po končanem predsodnem postopku z dnem 28. 5. 2020, lahko le predmet kontrolnega pregleda meseca novembra 2023, določenega v III. tč. izpodbijane sodbe.

11. Iz predhodno navedenih razlogov je pritožbeno sodišče s to dopolnilno sodbo pritožbo zoper III., IV., V. in VI. in VII. točko izreka prvostopenjske sodbe na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in tudi v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS . št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Razlogi so podrobno utemeljeni v sodbi opr. št. Psp 183/2021 z dne 12. 1. 2022.