Jedro

Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. To pomeni, da stranka nima pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožnica od vsakega toženca zahtevala izročitev nepremičnin v posest in prepoved vznemirjanja lastninske pravice.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasno revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (prej) 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

7. Tožnica v tej pravdi zoper vsakega od tožencev uveljavlja dva nedenarna tožbena zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Vrnitveni zahtevek (rei vindicatio), s katerim tožnica zahteva izročitev nepremičnin v posest, temelji na neupravičenem odvzemu posesti in 92. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), prepovedni zahtevek (actio negatoria), s katerim zahteva prepoved vznemirjanja, pa na protipravnem vznemirjanju, ki ni v odvzemu posesti, in 99. členu SPZ. V primeru takšne objektivne kumulacije zahtevkov se pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. Vrednost spornega predmeta je tožnica za vsakega od tožencev ocenila na (prej) 1,100.000,00 SIT, in sicer skupno – nediferencirano za oba zahtevka, ki ju uveljavlja zoper vsakega od njiju. Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.(1) Ker to pomeni, da tožnica nima pravice do revizije, je revizijsko sodišče njeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1993 in 14. 12. 1994, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/93, str. 12 in Pravna mnenja 2/94, str. 5.