Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pogoj za uveljavljanje podrednega (eventualnega) zahtevka obstoj medsebojne zveze zahtevkov iz razmerja, ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost. Vsi pogoji morajo biti podani hkrati, da je dopustno uveljavljanje podrednega (eventualnega) zahtevka. V konkretnem primeru pogoji niso izpolnjeni že iz razloga, ker ni podana stvarna pristojnost naslovnega sodišča za obravnavanje podrednega zahtevka. Odločitev o zavrženju podrednega zahtevka je zato pravilna in skladna z določilom četrtega odstavka 182. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo glede podrednega tožbenega zahtevka, ki se glasi: ″1. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnika A. A. do zapuščine pokojne B. B. - zapustnice iz naslova soprispevka k stroškom mesečnega preživljanja v skupnem znesku 45.600,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2018 dalje do plačila. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega pravdnega postopka, kot priglašeni, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, vse pod izvršbo.‶

2.Zoper sklep se tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi 366. členom ZPP in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Tožnik ob povzemanju razlogov izpodbijanega sklepa navaja, da je odločitev pravno in vsebinsko povsem zgrešena. Nesporno je, da je tožbo, v kateri je uveljavljal tudi podredni tožbeni zahtevek, predhodno podal pred Okrožnim sodiščem v Celju. To je 12. 2. 2024 izdalo sklep, s katerim je nadaljnjo obravnavo tožbe z obema tožbenima zahtevkoma odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče je še pred izdajo izpodbijanega sklepa izdalo sklep z dne 28. 3. 2024, s katerim je tožnika pozvalo na dopolnitev tožbe. Po dopolnitvi tožbe, ko se je okrajno sodišče očitno že spustilo v vsebinsko presojo tožbe oziroma obeh zahtevkov, pa je sledil izpodbijani sklep, s katerim je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na podredno uveljavljani tožbeni zahtevek (ki temelji sicer na povsem enaki dejanski in pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek) zavrglo z obrazložitvijo, da sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno za odločanje o podredno podanem tožbenem zahtevku, saj se glasi na znesek 46.500,00 EUR. Izpostavlja, da oba podana zahtevka temeljita na izločitvi terjatve iz zapuščine zapustnice, v primeru primarnega tožbenega zahtevka se navedeno zahteva iz naslova odplačnega pravnega posla, v podredno podanem tožbenem zahtevku pa tožnik uveljavlja povrnitev protivrednosti izvršenih storitev za oskrbo zapustnice v denarju. Oba zahtevka sta iz naslova preživljanja in plačila oskrbe zapustnice za čas njenega življenja. V obeh tožbenih zahtevkih tožnik zatrjuje, da je za stroške preživljanja zapustnice mesečno prispeval najmanj 300,00 EUR lastnih denarnih sredstev, kar se v okviru obeh zahtevkov zahteva v povrnitev. Iz zapuščinskega spisa izhaja, da so samo domski stroški znašali okoli 500,00 EUR. Vse ostale stroške, to je stroške bivanja v stanovanjski hiši, za zdravila, za zdravniško oskrbo in pomoč, za dodatno nego in oskrbo, za prehrano, zdravila in kozmetiko, za medicinske potrebščine in za priboljške pa je poleg preostale pokojnine v znesku najmanj 300,00 EUR prispeval tožnik iz lastnih sredstev. Navedenih stroškov zapustnica sama s svojo pokojnino ne bi zmogla pokriti. Oba podana zahtevka sta zato vsebinsko nedvomno utemeljena in dejansko temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Zato ne drži utemeljitev sodišča prve stopnje v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da tožnik z zavrženjem podrednega tožbenega zahtevka ne bo trpel nobene škode oziroma ne bo prekludiran v uveljavljanju svojih pravic, pri čemer je takšna obrazložitev nejasna in vsebinsko povsem pavšalna. Opozarja tudi, da 182. člen ZPP ne predvideva sankcije zavrženja tožbenega zahtevka, v kolikor tožbeni zahtevek ne bi bil podan v skladu z določili 182. člena ZPP. Zavrženje tožbenega zahtevka je mogoče zgolj v točno določenih primerih po ZPP, zlasti pa v primeru, če bi tožnik uveljavljal nekaj, kar je v nasprotju z prisilnimi predpisi ali temeljnimi moralnimi načeli. Temu pa ni tako, saj tožnik dejansko uveljavlja zahtevek v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno povzelo 182. člen ZPP. Ta določa, da lahko tožeča stranka v eni tožbi uveljavlja več zahtevkov zoper isto toženo stranko, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago (prvi odstavek). Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če veljajo za enega od zahtevkom pravila o izključni krajevni pristojnosti, jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču, ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti (drugi odstavek). Dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (tretji odstavek). Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (četrti odstavek).

5.Pritožbeno ni sporno, da v konkretnem primeru tožnik s tožbo primarno zahteva ugotovitev odplačnosti darilne pogodbe, sklenjene z zapustnico, in podredno, za primer, da sodišče temu zahtevku ne bi ugodilo, zahteva ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine pokojne. Kot vrednost spornega predmeta za primarni zahtevek je določil 5.000,00 EUR, za podredni zahtevek pa 45.600,00 EUR. Pritožbeno tudi ni sporno, da se je Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 12. 2. 2024 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje.

6.Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da oba tožbena zahtevka temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. S primarno postavljenim zahtevkom tožnik vtožuje, da je darilna pogodba, ki sta jo 10. 4. 2015 sklenila zapustnica B. B. in tožnik, po svoji vsebini odplačne narave, in da pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 787/0 in parc. št. 9868/17, obe k.o. ..., na tožnika ni šlo za darilo; s podrednim tožbenim zahtevkom pa tožnik vtožuje terjatev do zapuščine iz naslova svojega soprispevka k preživljanju zapustnice. Pravna podlaga obeh zahtevkov tako ni ista in tudi tožbeno zatrjevana dejstva, pomembna za odločitev o vsakem od njiju, so različna.

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede na zgoraj povzeto pravno podlago pravilno pojasnilo, da je pogoj za uveljavljanje podrednega (eventualnega) zahtevka obstoj medsebojne zveze zahtevkov iz razmerja, ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost. Vsi pogoji morajo biti podani hkrati, da je dopustno uveljavljanje podrednega (eventualnega) zahtevka. V konkretnem primeru pogoji niso izpolnjeni že iz razloga, ker ni podana stvarna pristojnost naslovnega sodišča za obravnavanje podrednega zahtevka. Odločitev o zavrženju podrednega zahtevka je zato pravilna in skladna z določilom četrtega odstavka 182. člena ZPP.

8.Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo zgolj dodatno pojasnilo tožniku glede uveljavljanja njegovih pravic po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker v tej točki ni navedlo nobenih razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev, se sodišču druge stopnje do pritožbenih navedb, ki napadajo ta del obrazložitve, ni potrebno posebej opredeljevati.

9.Po obrazloženem in ker sodišče ni zasledilo nobenih napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 182, 182/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.