Jedro

Če niso izkazane procesne predpostavke zaradi molka tožene stranke, je treba tožbo zavreči, ker je vložena prezgodaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z 1. točko izreka izpodbijanega sklepa, ob smiselni uporabi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi molka tožene stranke, z 2. točko izreka pa ga je oprostilo plačila sodnih taks.

V izpodbijanem sklepu je prvostopno sodišče navedlo, da je tožnik od tožene stranke zahteval izdajo odločbe o azilu. Na poziv sodišča je sporočil, da tožena stranka sploh nima namena obravnavati njegove prošnje za azil, zato toženi stranki tudi ni poslal dopisa oziroma poziva na izdajo odločbe. Sklicuje se na določbe 2. in 3. odstavka 28. člena ZUS-1 - molk upravnega organa. Ker Zakon o azilu (ZAzil) ne določa roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti, se na podlagi 23. člena ZAzil uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, ki v 1. odstavku 222. člena določa rok za izdajo odločbe. V primeru molka upravnega organa po 2. in 3. odstavku 28. člena ZUS-1 je potrebno izkazati procesno predpostavko, to je, da je bila podana zahteva za izdajo odločbe v nadaljnjih sedmih dneh. Dokazno breme je na strani tožnika, ki k tožbi ni predložil dokazila o vložitvi poziva v smislu 2. odstavka 28. člena ZUS-1. Na poziv sodišča je njegov pooblaščenec potrdil, da tožnik ni poslal toženi stranki nikakršnega pisnega poziva na izdajo odločbe, zato ni izpolnjena procesna predpostavka po 2. in 3. odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje iz vseh v ZUS-1 navedenih pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da pred vložitvijo tožbe toženi stranki res ni poslal nikakršnega pisnega poziva na izdajo odločbe, saj za tak poziv niti ni bilo časa. Tožena stranka ga je namreč v dopisu z dne 28.5.2007 jasno obvestila, da sploh nima namena obravnavati njegove prošnje za azil, ter da bo nastanjen pri organu za odstranitev iz države, tako da bi ga že v naslednjih dneh odstranili iz države. Zato ni bilo možno dajati toženi stranki poziv in rok za izdajo odločbe. Predlaga, da naj Vrhovno sodišče RS njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa tako spremeni, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka tožene stranke. Če niso izkazane procesne predpostavke za vložitev take tožbe, pa je treba tožbo zavreči na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj je tožba vložena prezgodaj. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju tožbe napačno oprlo na 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1, čeprav bi jo moralo na določbo 2. točke navedenega člena, vendar navedena nepravilnost ni vplivala na sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

Da je v tem primeru tožnik vložil tožbo zaradi molka tožene stranke prezgodaj, izhaja že iz same tožbe, kakor tudi tožnikove pripravljalne vloge z dne 15.6.2007 in sedaj tudi pritožbe. V tožbi je navedel, da je prošnjo za azil vložil dne 26.5.2007, tožbo zaradi molka tožene stranke pa je tožnik vložil pri prvostopnem sodišču že 30.5.2007, torej le štiri dni po vložitvi prošnje za azil. Tožnikov pritožbeni ugovor, da toženi stranki pred vložitvijo tožbe ni poslal poziva za izdajo odločbe zato, ker ga je ta z dopisom z dne 28.5.2007 obvestila, da njegove prošnje za azil ne bo obravnavala, ker naj bi pri njem šlo za primer iz 40.a člena ZAzil in bo nastanjen pri organu za odstranitev iz države, na drugačno odločitev vrhovnega sodišča ne more vplivati. Vrhovno sodišče pa tožniku v zvezi s tem pojasnjuje, da je upravni organ dolžan odločiti o vsaki prosilčevi vlogi. Zato bo o njegovi prošnji za azil morala odločiti tudi tožena stranka.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.