Jedro

ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.

V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 2. točki izreka glede imenovanja družbe A. d. o. o. za člana upniškega odbora in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del izpodbijanega sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (redna št. 43) odločilo, da se v postopku oblikuje upniški odbor, ki ima tri člane (I. točka izreka). Za člane upniškega odbora je imenovalo: - B. s. r. l., Italija, - C. C., s. p., in - AA d. o. o..

Prvostopenjsko sodišče je s popravnim sklepom z dne 22. 1. 2016 (redna št. 58) popravilo naslov upnika B. s. r. l. tako da se pravilno glasi ... Italy. Zoper popravni sklep ni bila vložena pritožba.

2. Zoper sklep o imenovanju upniškega odbora je v pritožbenem roku vložila pritožbo (redna št. 48) upnica D. D. Uveljavljala je pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki naj v ponovljenem postopku za članico upniškega odbora imenuje pritožnico.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o imenovanju upniškega odbora sprejelo na zahtevo pritožnice, ki jo je podala ob prijavi terjatev dne 26. 11. 2015 (redna št. 20). V skladu z 2. točko tretjega odstavka 80. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče imenuje člane upniškega odbora na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem sklicevalo na seznam navadnih upnikov, ki ga je sodišču predložila stečajna upraviteljica.

5. Pritožnica v pritožbi ne izpodbija odločitve o številu članov upniškega odbora, kot je določeno v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa v najmanjšem možnem številu. Pritožbene navedbe se zato smiselno nanašajo zgolj na poimensko določitev članov iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa.

6. Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem pritožnica očita prvostopenjskemu sodišču zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi sestavilo upniški odbor s člani, ki nimajo aktivne procesne legitimacije v stečajnem postopku, ker člani upniškega odbora svojih terjatev še niso prijavili. ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu Zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da iz seznama upnikov, ki ga je sestavila upraviteljica, ni mogoče razbrati ali gre za navadne upnike ali za upnike s terjatvami, zavarovanimi z ločitvenimi pravicami. Stečajna upraviteljica je seznam upnikov (redna št. 42) izdelala na podlagi poziva sodišča z dne 17. 12. 2015 (redna št. 33), iz katerega je razvidno, da jo je sodišče pozvalo na izdelavo seznama upnikov, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika na podlagi podatkov dolžnika v svojih poslovnih knjigah. Seznama, ki ga je predložila upraviteljica tako ni mogoče razumeti drugače kot da gre za seznam upnikov z navadnimi terjatvami do dolžnika.

8. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem poskuša utemeljiti, da bi sodišče prve stopnje moralo pritožnico imenovati za članico upniškega odbora. Pritožnica se je sicer sklicevala na dejanski stan iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, vendar je podala zgolj nekonkretizirano trditev o obstoju velike verjetnosti, da vrednost premoženja stečajnega dolžnika ne zadošča za plačilo celotne terjatve.

9. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem izpodbija imenovanje družbe A. d. o. o. za člana upniškega odbora. Neutemeljen je sicer očitek, da je sodišče za člana upniškega odbora imenovalo neobstoječega subjekta, saj je pri tem, da je sodišče pri imenu tega člana zapisalo naziv AA d. o. o. namesto A. d. o. o. šlo očitno zgolj za pisno pomoto, ki je kadarkoli odpravljiva v smislu smiselne uporabe 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je pri tem subjektu podana ovira za imenovanje za člana upniškega odbora iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica s tem v zvezi v pritožbi zatrjuje, da je zakonita zastopnica družbe A. d. o. o. E. E., ki je opravljala poslovodno funkcijo direktorice tudi pri stečajnem dolžniku od 5. 2. 2007 do 20. 11. 2015. Hkrati pa je njen zakonec F. F. edini družbenik stečajnega dolžnika. Ti podatki so razvidni iz javno dostopnih podatkov sodnega registra na spletnih straneh AJPES. Pritožnica se sicer v smislu ovire za imenovanje člana upniškega odbora zmotno sklicuje na dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ki je podan takrat, kadar ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika ali osebe iz 1., 2. ali 4. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe. Opredelitev ožje povezane osebe je podana v 18. členu ZFPPIPPP in se pojmovno nanaša na razmerja med fizičnimi osebami. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je v konkretnem primeru glede na položaj E. E. kot direktorice upnika A. d. o. o. in bivše direktorice stečajnega dolžnika, podana ovira iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Ta določba sicer ureja kot oviro dejanski položaj, ki je izkazan za upnika, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika. Sodna praksa je v preteklosti že večkrat zavzela jasno stališče, da je v smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika(1). Tudi v tem primeru gre za očitno personalno povezavo med upnikom in insolventnim dolžnikom. Zaradi navedenega je tudi v konkretnem primeru podana kolizija interesov med upnikom A. d. o. o. in preostalimi upniki, katerih koristi mora varovati upniški odbor.

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje s tem, ko je imenovalo navedenega upnika za člana upniškega odbora nepravilno uporabilo materialno pravo, v posledici česar je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče namreč navedene pomanjkljivosti ni moglo odpraviti samo. Prvostopenjsko sodišče bo moralo najprej preizkusiti obstoj morebitnih ovir pri naslednjem upniku, ki pride v poštev za imenovanje v smislu 2. točke tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče se je pri izdaji izpodbijanega sklepa sicer oprlo na seznam upnikov, ki ga je izdelala stečajna upraviteljica (redna št. 42), ki pa ni bil objavljen v smislu 122. člena ZFPPIPP, kar bi strankam postopka omogočalo izjasnitev o tem seznamu. Poleg tega pa seznam ne vsebuje podatkov o morebitnih ovirah iz 78. člena ZFPPIPP, četudi je bila stečajna upraviteljica k temu izrecno pozvana s pozivom z dne 17. 12. 2015 (redna št. 33).

12. Ker so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene v delu, ki se nanaša na imenovanje preostalih dveh članov upniškega odbora in ob upoštevanju, da pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišč v tem delu pritožbo zavrnilo in nerazveljavljeni del izpodbijanega sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): Sklep VSL Cst 23/2013 z dne 24. 1. 2013 in sklep VSL Cst 15/2012 z dne 25. 1. 2012.