Jedro

Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrže. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi z dopolnilno sodbo spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku in se odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2010 in št. ... z dne 11. 5. 2010 odpravita.

Ugotovi se, da je bila tožnica v času od 5. 3. 2010 do 30. 9. 2010 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti na podlagi 22. člena ZPIZ-1.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2010 odpravilo, odločbo št. ... z dne 11. 5. 2010 pa delno odpravilo glede datuma ugotovitve lastnosti zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 (5. 3. 2010) ter nadalje ugotovilo, da ima tožnica lastnost zavarovanke na tej podlagi od 12. 5. 2010 dalje. Tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da ima tožnica lastnost zavarovanke po 22. členu ZPIZ-1 tudi od 12. 5. 2010 do 1. 10. 2010 pa je zavrnilo.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da vztraja pri tem, da se ugotovi, da je bila tudi v času od 12. 5. 2010 do 1. 10. 2010 vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti. Ne strinja se z ugotovitvijo tožene stranke oziroma tudi sodišča, da bi morala biti v navedenem obdobju zavarovana iz naslova družbeništva zasebne družbe A. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba, na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). V navedeni družbi ni bila zaposlena oziroma ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Že v odgovoru na tožbo se je sklicevala tudi na 1. odstavek 16. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami), po katerem se za brezposelno osebo šteje tudi samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegel zneska zajamčenega nadomestila plače, ob upoštevanju ostalih pogojev, da je oseba zmožna za delo, prijavljena na zavodu, na razpolago za zaposlitev ter aktivni iskalec zaposlitve, kar vse je tožnica izpolnjevala. V skladu s 14. točko 1. odstavka 32. člena ZZZPB zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če se ugotovi, da samozaposlena oseba ali lastnik oziroma solastnik gospodarskih družb v času uživanja denarnega nadomestila dosega dobiček iz dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače, kar seveda ni razlog za prenehanje pravice do denarnega nadomestila v tožničinem primeru, saj je družba A. d.o.o. slabo poslovala, tako da ni dosegala navedene višine. Tožnica je bila torej kot družbenik v družbi zavarovana na drugi podlagi. V zvezi s tem omenja odločitev Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 300/2006 z dne 12. 2. 2008 in sklep opr. št. VIII Ips 58/2007 z dne 28. 5. 2008. Pritožbo je vložila tudi tožena stranka zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v 1. odstavku izreka za besedilom „od 12. 5. 2010 dalje“ doda besedilo „do 30. 9. 2010“. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožnica s 1. 10. 2010 pridobila lastnost zavarovanke na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot samostojna podjetnica. Posledično je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Ob pravilni uporabi 25. člena ZPIZ-1 bi namreč moralo upoštevati, da ima zavarovanje na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik (1. odstavek 15. člena ZPIZ-1) prednost pred zavarovanjem na podlagi družbeništva in poslovodstva (2. odstavek 15. člena ZPIZ-1). Sodišče bi zato moralo omejiti obdobje, v katerem je imela tožnica lastnost zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena do 30. 9. 2010. Tožena stranka je nato podala tudi predlog za izdajo dopolnilne sodbe, kjer je predlagala, da sodišče izda dopolnilno sodbo za obdobje od 5. 3. 2010 do 11. 5. 2010, saj o tem obdobju sodišče ni odločilo.

Sodišče je dne 30. 5. 2012 izdalo dopolnilno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica lastnost zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 v času od 12. 5. 2010 do 30. 9. 2010 ter da ji preneha lastnost zavarovanca iz naslova vključitve v obvezno zavarovanje kot prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po 22. členu ZPIZ-1 z 11. 5. 2010. Pritožba tožene stranke se zavrže. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi z dopolnilno sodbo spremeni tako, kot to sledi iz izreka te sodbe.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 5. 2010, s katero je bilo odločeno, da ima tožnica lastnost zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva zasebne družbe A. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba, na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 5. 3. 2010 dalje, za polni delovni čas. Nadalje je bilo odločeno, da tožnici preneha lastnost zavarovanke iz naslova vključitve v obvezno zavarovanje kot prejemnici denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po 22. členu ZPIZ-1 s 4. 3. 2010. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter poseglo v prvostopenjsko odločbo tako, da je ugotovilo, da ima tožnica lastnost zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 v času od 12. 5. 2010 do 30. 9. 2010, torej od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe dalje. Sodišče je namreč ugotovilo, da tožena stranka ni imela pravne podlage za spremembo lastnosti zavarovanca za nazaj.

V zvezi s pritožbo tožene stranke pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe v celoti upoštevalo pritožbene navedbe tožene stranke oziroma njene navedbe, kot so bile podane v zahtevi za izdajo dopolnilne sodbe. Tožena stranka zoper dopolnilno sodbo tudi ni vložila pritožbe. V tem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo, zato je na podlagi 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbo tožene stranke zavrglo.

Utemeljena pa je pritožba tožnice. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz dejstev ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bila tožnica vključena v obvezno zavarovanje na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da so obvezno zavarovani brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki jim Zavod RS za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine. S 5. 3. 2010 je bila tožnica vpisana v Poslovni register Slovenije kot družbenica podjetja A., d.o.o., istočasno je bila tudi poslovodja omenjene družbe – direktor.

V zadevi je sporno, ali obstaja pravna podlaga za spremembo podlage zavarovanja, torej da bi bila tožnica namesto po 22. členu ZPIZ-1 vključena v zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami) v 4. alineji 49. člena določa, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, če zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1. V navedenem členu je urejeno vprašanje zavarovanja v primeru več pravnih razmerij. Določeno je, da če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da bi morala biti tožnica namesto po 22. členu ZPIZ-1, zavarovana po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, vendar šele s prvim naslednjim dnem po izdaji prvostopenjske odločbe tožene stranke, torej z 12. 5. 2010, ne pa kot je to odločila tožena stranka že s 5. 3. 2010 dalje. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožena stranka za nazaj ni imela pravne podlage za spreminjanje pravno urejenega statusa osebe. Na tako stališče se je postavilo v več zadevah tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki jih citira že sodišče prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova.

Vendar pa po stališču pritožbenega sodišča omenjeno za rešitev sporne zadeve niti ni odločilno, kajti v zadevi je bilo najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je z vpisom tožnice v poslovni register kot družbenica in poslovodna oseba, bila podana pravna podlaga za spremembo lastnosti zavarovanke.

ZPIZ-1 v 2. odstavku 15. člena določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da navedena določba določa obveznost zavarovanja po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (družbenik zasebne družbe oziroma zavoda v Republiki Sloveniji, ki je istočasno poslovodna oseba), vendar le v primeru, če taka oseba ni zavarovana že po drugi podlagi. V spornem primeru je bila tožnica že zavarovana po 22. členu ZPIZ-1 kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. To pa pomeni, da že zaradi navedenega zavarovanja ni obstajala podlaga za obvezno zavarovanje tožnice po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Do tega je lahko prišlo šele kasneje, potem, ko tožnica ni bila več obvezno zavarovana po 22. členu ZPIZ-1, torej s 30. 9. 2010. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2010 in št. ... z dne 11. 5. 2010 ter ugotovilo, da je bila tožnica v času od 5. 3. 2010 do 30. 9. 2010 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana po 22. členu ZPIZ-1, torej kot brezposelna oseba, ki je prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.