Jedro

Sprememba prebivališča dolžnika med izvršilnim postopkom po analogiji s pravdnim postopkom (15. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZPP) na nadaljnjo pristojnost sodišča ne vpliva.

Izrek

Za izvršbo je v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Celju je na predlog upnika 21.10.1998 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžnici naložilo, da mora upniku poravnati terjatev 6.300 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od vložitve predloga do plačila ter mu poravnati stroške postopka. Dovolilo je tudi predlagano izvršbo z rubežem ene tretjine plače, ki jo prejema dolžnica pri dolžnikovem dolžniku in z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnih stvari, ki so v dolžničini lasti.

Po ugotavljanju dolžničinega naslova je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi izvršbe, toda po pritožbi upnika je Višje sodišče v Celju ta sklep razveljavilo. Nato je Okrajno sodišče v Celju sklenilo, da ni krajevno pristojno in da bo zadevo odstopilo krajevno pristojnemu sodišču. Zadeva je bila odstopljena Okrajnemu sodišču na Ptuju, ki je sprožilo negativni kompetenčni spor.

Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, ki se uporablja po pooblastilu iz 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIS, Uradni list RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo).

V navedeni zadevi je bilo med izvršilnim postopkom ugotovljeno, da je dolžnica, ki je sprva stanovala na območju celjskega sodišča, spremenila svoje prebivališče in da sedaj stanuje na območju ptujskega sodišča, toda Okrajno sodišče na Ptuju pravilno navaja, da je treba v takem primeru po 15. členu ZIZ uporabiti analogijo s pravdnim postopkom, ki v tretjem odstavku 17. člena ZPP določa, da sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, na nadaljnjo pristojnost tega sodišče ne vpliva. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (vložitvi izvršilnega predloga), ostaja pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.

Pri tem gre za vprašanje, ali se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, če po izdaji sklepa o izvršbi ugotovi, da dolžnica ne prebiva na naslovu, ki je bil naveden v predlogu, in je zapisan tudi v sklepu o izvršbi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da to ni mogoče. Čeprav je krajevna pristojnost po ZIZ izključna pristojnost in se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti in ne samo na dolžnikov ugovor (drugi odstavek 22. člena ZPP), to ne velja za ves čas postopka.

Posebne določbe o izdaji plačilnega naloga, ki je procesno pravno najbližji sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, določajo, da se sodišče lahko izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do izdaje plačilnega naloga (prvi odstavek 438. člena ZPP).

Tako se izkaže, da je za izvršbo pristojno tisto sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, to je Okrajno sodišče v Celju.