Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila dokončna odločba tožene stranke z dne 27. 10. 2016 tožniku odpremljena 7. 11. 2016. Glede na datum odpreme, ob upoštevanju določbe 37. a člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožniku vročena 28. 11. 2016, to je 21. dan od dneva odpreme. 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe je tako potekal v četrtek 28. 12. 2016. Tožba, vložena dne 4. 1. 2017 zoper citirano dokončno odločbo z dne 27. 10. 2016 je bila tudi po prepričanju pritožbenega sodišča vložena po preteku 30-dnevnega roka in torej prepozno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik po pooblaščencu vložil pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, vendar je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je kot dokaz, da je bila dokončna odločba odpremljena dne 7. 11. 2016 štelo oznako na tej odločbi. Takšna oznaka sama po sebi še ne pomeni, da je odločba tudi tedaj bila odpremljena. Gre zgolj za oznako stranke v postopku, kar pa ne more predstavljati verodostojnega dokaza o datumu odpreme. Verodostojni dokaz o datumu odpreme lahko predstavlja le potrdilo izvajalca poštnih storitev, kdaj mu je bila odločba predana v odpremo. Zato predlaga, da toženec predloži dokazilo izvajalca poštnih storitev o datumu odpreme. Navedenega dokaza tožnik v postopku na prvi stopnji ni mogel predlagati, saj je sodišče že takoj po odgovoru na tožbo sprejelo sklep o zavrženju tožbe. Ravno zaradi tega in ker tožnik dokončne odločbe ni prejel, je takoj po novoletnih praznikih dne 3. 1. 2017 obiskal Center za socialno delo A., kjer mu je bila izročena kopija dokončne odločbe. Zato je tudi takoj dne 4. 1. 2017 vložil tožbo.

Pritožbo je vložil še tožnik sam, v kateri navaja, da je vložil zahtevo za priznanje varstvenega dodatka. Poudarja, da živi sam in da nima nobene partnerke. Z gospo B.B. nima nobenih stikov. Čiščenje in razna opravila plača. Opisuje celoten postopek do izdaje odločbe. Seznanjen je s tem, da je odločba z dne 15. 6. 2016 pravnomočna, vendar meni, da je pritožba neupravičeno zavrnjena.

Že po preteku pritožbenega roka pa je tožnik vložil še dve pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik s tožbo vloženo 4. 1. 2017 izpodbija dokončno odločbo tožene stranke RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 27. 10. 2016 v zvezi s prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 20. 1. 2016, s katero mu je priznal varstveni dodatek v višini 58,57 EUR za obdobje od 1. 2. 2016 do 31. 1. 2017. 5. V konkretnem primeru je bilo odločeno o pravici, določeni v zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, to je Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre), o katerih centri za socialno delo odločajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Vročanje v ZUPJS je urejeno v 37. a členu. V skladu s prvim odstavkom citirane določbe se odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi. 6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dokončna odločba tožene stranke z dne 27. 10. 2016 tožniku odpremljena 7. 11. 2016. To je jasno označeno na sami odločbi (priloga A1 in A4). Glede na ugotovljen datum odpreme, ob upoštevanju določbe 37. a člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožniku vročena 28. 11. 2016, to je 21. dan od dneva odpreme. 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe je tako potekal v četrtek 28. 12. 2016. 7. Tožba, vložena dne 4. 1. 2017 zoper citirano dokončno odločbo z dne 27. 10. 2016 je bila tudi po prepričanju pritožbenega sodišča vložena po preteku 30-dnevnega roka in torej prepozno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) tožbo zavrglo.

8. Tožnik sicer v pritožbi vztraja, da verodostojni dokaz o datumu odpreme lahko predstavlja le potrdilo izvajalca poštnih storitev. Glede na izrecno določbo 37. člena ZUPJS, da se datum odpreme označi na odločbi in temeljno dokazno pravilo, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, so pritožbene navedbe neutemeljene. Za datum odpreme odločbe se šteje datum navedbe na odločbi in potrdilo izvajalca poštnih storitev ni potrebno. V kolikor pa tožnik dvomi v verodostojnost datuma o odpremi, pa bi moral sam skladno z dokaznim bremenom predložiti potrdilo izvajalca poštnih storitev. Tega pa tožnik, ob upoštevanju, da tega dokaza ni mogel predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi ni predložil, niti ni predložil dokaza, da se je tožnik dne 3. 1. 2017 zglasil na Centru za socialno delo A., kjer naj bi mu bila tega dne vročena kopija dokončne odločbe z dne 27. 10. 2016. 9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo, saj je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.