Jedro

Po izrecni določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Revizijsko sodišče in stranke so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki so prestala preizkus tudi na pritožbeni stopnji.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže. V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 442,80 EUR v roku 15 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti II. točke in drugega odstavka III. točke sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki sklenili dne 8. 12. 1998, in tožbeni zahtevek za plačilo 5.432,73 EUR ter tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da Vrhovno sodišče RS njegovi reviziji ugodi in ugotovi, da sta določili II. točke in drugega odstavka III. točke sporazuma o prenehanju delovnega razmerja nični, da nimata nobene pravne veljave in nobenih pravnih učinkov oz. podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sporazum ničen, saj nasprotuje tako prisilnim predpisom kot tudi morali. Sodišči sta premalo upoštevali dejstvo, da je bil tožnik v času, ko je podpisoval sporazum, bolan, saj se je februarja 1998 odpravil na zdravljenje zaradi alkoholizma. Splošno znano pa je, da alkoholizem pomembno vpliva na posameznika. Nedopustno je izsiljevati podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja od alkoholika in mu pri tem očitati stvari, ki so predmet zdravljenja. Pogojevanje podpisa sporazuma z domnevno odškodninsko terjatvijo pa je v nasprotju z določbami delovnopravne zakonodaje. Tožena stranka se je na ta način s tožnikovo boleznijo okoristila, saj je od njega izsilila sporazum, ki ukinja vse njene obveznosti do njega, tožnik pa v zameno ne pridobi ničesar. Tožena stranka je gospodarska družba, zato je njeno ravnanje potrebno presojati z vidika profesionalne skrbnosti. Tožnik je ves čas postopka zatrjeval in dokazoval, da je tožena stranka nanj izvajala hude pritiske in ga na ta način pripravila, da je podpisal sporni sporazum. Stališče sodišč o veljavnosti sporazuma je materialnopravno zmotno, saj sta prezrli določbe 12. in 13. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) o prepovedi zlorabe pravic. Sodišči sta prav tako premalo vrednotili listine v spisu, ki dokazujejo, da je tožena stranka na tožnika izvajala hud pritisk, ko mu je prikazovala, da je zaradi enodnevnega izostanka z dela družbi povzročil škodo v znesku 25.000 EUR. Sodišče prve stopnje je dokaze izvajalo le v korist tožene stranke, s čimer je bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poleg tega je sodišče povsem neutemeljeno verjelo priči G.. Tožnik se na koncu še pritožuje zoper izrek o pravdnih stroških.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija proti odločitvi o stroških postopka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije

6. Tožnik v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije

7. Nedovoljene in neupoštevne so vse revizijske trditve, ki so pritožbene (prvi odstavek 337. člena ZPP) in revizijske novote (372. člen ZPP). Pritožbene novote so vsa nova dejstva in novi dokazi, ki jih tožnik prvič navaja šele v pritožbi, ne da bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej (npr. da bi naj toženka izsilila podpis sporazuma od tožnika kot alkoholika ter izkoristila stisko, v kateri bi se naj ta kot takšen nahajal ter dejstev, da ima zaradi nesorazmernosti zavez sporazum vse elemente oderuške pogodbe, kot tudi, da je toženka vedela, da ne more uveljavljati odškodnine zoper tožnika).

8. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje in ima v primerjavi s pritožbo omejene razloge in tudi omejen obseg izpodbijanja. Po izrecni določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Revizijsko sodišče in stranke so tako vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki so prestala preizkus tudi na pritožbeni stopnji. V reviziji je torej nesmiselno ponavljati tiste pritožbene navedbe, s katerimi se izpodbija dejansko stanje in na katere je pritožbeno sodišče odgovorilo (to se nanaša predvsem na revizijske navedbe o tem, da je tožnik ves čas postopka zatrjeval in dokazoval, da je toženka nanj izvajala hude pritiske ter da ga je z lažnimi navedbami preslepila, da je podpisal sporni sporazum). Neupoštevno je tudi prikrito izpodbijanje dejanskega stanja v preobleki drugih revizijskih razlogov (predvsem se to nanaša na navedbe, da je sodišče prve stopnje izvajalo le dokaze v korist toženke in da je neutemeljeno verjelo priči G.).

9. Revident neutemeljeno uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ko pravi, da sta nižji sodišči povsem prezrli določbe 12. in 13. člena ZOR, saj II. in III. točka spornega sporazuma v celoti nasprotujeta tem predpisom. Navaja, da bi naj tožena stranka preslepila tožnika, ko mu je zagotavljala, da sporazum podpisuje samo zoper njo, ne pa tudi zoper zavarovalnico, hkrati pa mu ni pojasnila, da odškodnine od zavarovalnice ne bo dobil. Revizijsko sodišče se v tem delu v celoti strinja s stališčem pritožbenega sodišča, ki pravi, da sam zapis v dogovoru, da se stranki dogovora odpovedujeta vsakršnim medsebojnim zahtevkom in za tem še izrecen zapis, da se ena od strank odpoveduje konkretnemu odškodninskemu zahtevku iz nekega konkretnega dogodka, sam po sebi še ne predstavlja nikakršne zlorabe pravic.

10. Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče zavrnilo tožnikovo revizijo in z njo tudi priglašene stroške. Odločitev o stroških revizijskega odgovora temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.