2. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Informacijske pooblaščenke, na seji 2. oktobra 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti 45. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 122/07, 101/09, 31/10, 76/10, 48/11 in 57/11) in 34. člena Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 38/13 in 55/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagateljica je vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 45. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi. Zahtevo je vložila na podlagi šeste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Upravičenost za vložitev zahteve je utemeljila z opisom vodenja postopka inšpekcijskega nadzora (št. 0613-116/2011) nad ravnanjem Mestne občine Ljubljana, in sicer glede opravljanja videonadzora na javnih površinah. V tem postopku je ugotovila, da je pravna podlaga za navedeni videonadzor izpodbijani 45. člen Odloka o cestnoprometni ureditvi. Meni, da je določba v neskladju s 15., 38. in 140. členom Ustave.

2.Po vložitvi zahteve je izpodbijani Odlok o cestnoprometni ureditvi prenehal veljati, in sicer z uveljavitvijo Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana[1] Ustavno sodišče je zato predlagateljico opozorilo, da neveljavne predpise Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS presoja le, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti. Predlagateljico je še pozvalo, naj v primeru vztrajanja pri zahtevi izkaže tudi okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene. Predlagateljica je sporočila, da vztraja pri zahtevi, hkrati pa predlaga, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost veljavnega 34. člena Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana.

3.Ustavno sodišče je ocenilo, da zgolj s tem, ko je predlagateljica razširila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi na veljavni Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ni izkazala okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da ima še t. i. pravovarstveno potrebo za presojo neveljavnega Odloka o cestnoprometni ureditvi (47. člen ZUstS). Zato je bilo treba zahtevo v tem delu zavreči.

4.Ustavno sodišče je moralo še presoditi, ali ima predlagateljica aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti veljavnega 34. člena Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Vsebino zahteve določa prvi odstavek 24.b člena ZUstS. Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24.b člena ZUstS mora zahteva med drugim vsebovati tudi podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine, s katerimi se utemeljuje izpolnjenost z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve (prim. prilogo Poslovnika Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11 – Poslovnik). Predlagateljica v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča, s katerim je razširila zahtevo, ni izkazala, v katerem postopku, ki ga vodi, se je postavilo vprašanje ustavnosti in zakonitosti Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Zgolj dejstvo, da je vodila postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem je podvomila v ustavnost in zakonitost predpisa, ki je prenehal veljati, za izpolnjevanje pogojev za presojo veljavnega predpisa ne zadostuje. Informacijskemu pooblaščencu je zakonodajalec podelil privilegiran položaj za dostop do Ustavnega sodišča in se zato tudi od njega kot kvalificiranega predlagatelja pričakuje, da bodo njegove vloge jasne in popolne, na podlagi katerih bo Ustavno sodišče lahko ocenilo, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz šeste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Predlagateljica mora izkazati tudi, da je zahteva vložena v zvezi s postopkom, v katerem bi morala uporabiti izpodbijane določbe (primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-55/11 z dne 21. 4. 2011). Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da se predlagateljici prizna aktivna legitimacija le takrat, kadar v zvezi s konkretnim postopkom ne more zagotoviti učinkovitega varstva informacijske zasebnosti (sklep št. U-I-45/08 z dne 8. 1. 2009, OdlUS XVIII, 3, in sklep št. U-I-92/12 z dne 10. 10. 2013, Uradni list RS, št. 89/13). Ker torej predlagateljica ni izkazala, da je izpodbijani 34. člen Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana v zvezi s konkretnim postopkom, ki ga vodi, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič – Horvat.

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica

[1]V prehodnih in končnih določbah je v 47. členu Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana določeno, da z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o cestnoprometni ureditvi.