Jedro

Družinska zakonodaja ne določa dolžnosti preživljanja med snaho in taščo in je zato prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je za upravičenko štel tožnico, kot ožje družinske člane pa njenega moža in hčerko. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da iz obvestila zdravniku, sestavljenega v zvezi s pregledom pri specialistu, izhaja zgolj mnenje zdravnika specialista ''lahko astma''.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 465 točk in da se z doseženim številom točk uvršča na 618. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na listi A1 in da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na listo A1, ki so dosegli nad vključno 575 točk pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ 12. 4. 2019 objavil 18. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Tožnica se je prijavila na razpis v razpisnem roku. Ugotovljeno je bilo, da tožnica na podlagi predloženih dokazil o dohodkih gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, kar jo uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine – lista A. Bila je ocenjena s 465 točkami, kar jo uvršča na 618. mesto prednostne liste, stanovanja pa so zagotovljena tistim, ki so dosegli 575 točk in več.

3. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V pritožbi je tožnica navedla, da ji ni jasno, zakaj se je znašla v skupini A1 namesto v skupini B1. V zvezi s tem navaja, da ni bila upoštevana njena tašča, ki je stara 84 let, kar presega 65 let (30 točk). Prav tako ni bilo upoštevano zdravniško potrdilo, saj iz izvida pulmologa izhaja, da ima kronično vnetje zgornjih dihal. Ob upoštevanju tašče ima skupaj 495 točk in ker sodi v skupino B1, bi morala biti na prednostni listi med dobitniki stanovanja. Drugostopenjski organ v zvezi s tožničinimi pritožbenimi navedbami ugotavlja, da je tožnica sodelovala kot prosilka skupaj z zakonskim partnerjem A. A., kot svoje ožje družinske člane pa je navedla še hčerko B. B. in taščo C. C. Bila je opozorjena na to, kdo se šteje med ožje družinske člane. Tožnica je s priloženim potrdilom Evropske pravne fakultete v Novi Gorici izkazala, da ima hčerka B. B. veljaven status študenta, zato jo je prvostopenjski organ pravilno štel med ožje družinske člane, saj obstaja tožničina dolžnost preživljanja hčerke. Ni pa predložila nobenih dokazil, s katerimi bi izkazala upravičenost do sodelovanja na razpisu tudi za taščo C. C. kot ožjega družinskega člana. Bila je pozvana na dopolnitev vloge z listino, iz katere izhaja dolžnost preživljanja za C. C. Tožnica zahtevane listine ni predložila, v zvezi s taščo pa je zgolj navedla, da prejema pokojnino v višini 637,00 EUR. Temeljna predpisa glede dolžnosti preživljanja sta Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Družinski zakonik. Nobeden izmed navedenih zakonov ne določa dolžnosti preživljanja med snaho in taščo, zato ta dolžnost ni zakonska dolžnost. Za dodelitev točk ne zadošča, da prosilec dejansko pomaga tretji osebi se preživljati, ampak mora med njima obstajati še norma, ki prosilca k temu zavezuje in ustvari dolžnost. Ker tožnica ni predložila listine, ki bi izkazovala dolžnost preživljanje njene tašče, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je za upravičenko štel tožnico, kot ožje družinske člane pa njenega moža A. A. in B. B. in je tožničino gospodinjstvo štel kot tri člansko. Zato tudi ni dobila dodeljenih točk pri postavki „število članov gospodinjstva, starih nad 65 let (če obstaja zakonska dolžnost preživljanja)“. Za uvrstitev na listo A ali B je določen dohodkovni kriterij. V 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da gospodinjstva, katerih dohodki v obdobju leta dni pred razpisom ne presegajo v tabeli tega člena navedenih odstotkov dohodkov, niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. V primeru tožnice gre za tri članstvo gospodinjstvo. Odločitev, ali jo bo prvostopenjski organ uvrstil na listo A ali na listo B, se je presojala glede na to, ali dohodki gospodinjstva presegajo 165 % povprečno neto plače v državi, kar znaša 1.803,02 EUR. Izračunani neto dohodek je pri tožnici v letu 2018 znašal 19.054,50 EUR, povprečni mesečni dohodek pa 1.587,88 EUR. Ta dohodek je bil tako pod mejo za uvrstitev na listo B, kjer bi bil potreben mesečni dohodek najmanj v znesku 1.803,03 EUR. Zaradi tega je bila tožnica pravilno uvrščena na listo A1. V zvezi z uveljavljanjem točk za zdravstvene razmere pa je bilo določeno, da morajo imeti prosilec oziroma njegovi ožji družinski člani trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, da so upravičeni do točk, kar se dokazuje z izvidom osebnega zdravnika. Iz potrdila osebnega zdravnika mora biti razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ki ne sme biti starejše od 30 dni, kar izhaja tudi iz besedila samega razpisa. Tožnica je kot dokaz priložila izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v stanovanjskih prostorih v uporabi tožnice, ki ga je izdelala izvedenka gradbene stroke in s katerim je ustrezno izkazala enega od pogojev za upravičenost do točk iz zdravstvenih razmer, in sicer prisotnost vidne vlage v stanovanju. V zvezi z obstojem kronične bolezni zgornjih dihal ali astme pa je tožnica predložila zdravstveno dokumentacijo E., d. o. o. Internistične ordinacije, iz katere sicer izhaja, da je bila tožnica obravnavana v navedeni ordinaciji, ni pa razvidno, da gre v primeru tožnice za kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo. V izvidu zdravniškega pregleda diagnoza tožničinega obolenja ni navedena, iz obvestila zdravniku, sestavljenem v zvezi s pregledom, pa izhaja zgolj mnenje zdravnika specialista „lahko astma“. Drugih dokazil pa tožnica ni priložila. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev vloge in sicer na predložitev potrdila osebnega zdravnika. Opozorjena je bila tudi, da potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni. Tožnica se na poziv ni odzvala in ni predložila nobenega zdravniškega potrdila. Tožnica tako ni predložila potrdil, ki bi izkazovala diagnozo kronične bolezni zgornjih dihal ali astme.

4. Tožnica v tožbi navaja, da je bila uvrščena na listo A1, čeprav so imeli po zaslužku zadostni dohodek in presegajo cenzus za listo A1, kar pomeni, da bi morali biti na listi B1. Gre za štiri člansko družino in še vrednost avtomobila je bila navedena v vrednosti 10.000 EUR. Taščo je mož dolžan preživljati po zakonu, saj je njen sin. Po njenem mnenju bi bilo potrebno taščo upoštevati in priznati točke tudi zanjo. Potrebno bi bilo tudi avto računati kot dohodek. Poleg tega tožena stranka ni priznala niti potrdila, kjer piše, da ima sum na astmo. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je opredelitev dolžnosti preživljanja povzeta po 11. členu Stanovanjskega zakona in je skladna z zakonodajo s področja družinskega prava. Stanovanje se lahko dodeli le prosilcu in osebam, za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja. Tožnica ni priložila dokazil, s katerimi bi izkazala upravičenost do sodelovanja na razpisu tudi za taščo C. C. kot ožjega družinskega člana. Potrebno je presojati dolžnost preživljanja med prosilcem in drugo osebo in ne med prosilkinim možem in drugimi osebami, kot zmotno meni tožnica. Glede dohodkov tožničinega gospodinjstva je bilo ugotovljeno, da ne dosegajo višine dohodka, potrebnega za uvrstitev na listo B1. Povprečni mesečni dohodek znaša 1.587,88 EUR, dohodkovni kriteriji za tri člansko gospodinjstvo so taki, da je spodnja meja neto dohodka na uvrstitev listo B1 določena v znesku 1.803,03 EUR. Zmotno je prepričanje tožnice, da je potrebno vrednost avtomobila šteti med dohodke, saj avto predstavlja drugo premično premoženje, katerega je tožnica tudi vpisala v izjavo prosilca o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Glede zdravstvenih razmer pa je tožnica izkazala prisotnost vlage v stanovanjskih prostorih v uporabi tožnice z izvedeniškim mnenjem. Iz zdravstvene dokumentacije E., d. o. o. pa ni razvidno, da gre pri njej za kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo. Diagnoza ni navedena, iz obvestila zdravniku pa izhaja zgolj mnenje zdravnika specialista „lahko astma“. Drugih dokazil pa tožnica ni predložila. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče v navedeni zadevi ugotavlja, da dejansko stanje med strankama ni sporno, pač pa je sporna pravna presoja, ali sta ob dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno, prvostopenjski organ in tožena stranka upravičeno štela, da se za tožnico šteje, da je njeno gospodinjstvo tričlansko, kar je imelo tudi za posledico izračun dohodka, zaradi katerega je bila uvrščena na listo A1 namesto na listo B1, ter ali je bilo pravilno ugotovljeno, da glede na zdravstveno dokumentacijo ni mogoče upoštevati točk iz naslova zdravstvenih razmer (7. točka priloge k Pravilniku). Med strankama tako ni sporno, da skupaj s tožnico živi tudi njen mož, hčerka in tašča, kot tudi ni sporno, kakšni so dohodki posameznega člana, prav tako ni sporno, da ima tožnica tudi avto, ki ga je navedla kot premoženje, in prav tako ni sporno, kaj piše v zdravstveni dokumentaciji. Sporno je torej izključno vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

8. Po oceni sodišča sta tako prvostopenjski organ kot tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnici glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bilo možno podeliti točk, kot jih je pri posamezni postavki želela uveljaviti. Pri tem se sodišče pridružuje stališčem tožene stranke in prvostopenjskega organa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev v odločbah obeh organov. Sodišče zgolj poudarja, da je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da je tožnica sodelovala kot prosilka skupaj z zakonskim partnerjem A. A., kot svoje ožje družinske člane pa je navedla še hčerko B. B. in taščo C. C. in da je tožnica s priloženim potrdilom Evropske pravne fakultete v Novi Gorici izkazala, da ima hčerka B. B. veljaven status študenta in zato obstaja tožničina dolžnost preživljanja hčerke. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da družinska zakonodaja ne določa dolžnosti preživljanja med snaho in taščo in je zato prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je za upravičenko štel tožnico, kot ožje družinske člane pa njenega moža in hčerko. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da iz obvestila zdravniku, sestavljenega v zvezi s pregledom pri specialistu, izhaja zgolj mnenje zdravnika specialista „lahko astma“.

9. Sodišče ugotavlja, da se tožbene navedbe vsebinsko ne razlikujejo od pritožbenih navedb v upravnem postopku, na katere je v celoti in pravilno odgovoril drugostopenjski organ in se sodišče z njegovimi navedbami strinja. Tožnica tako v tožbi oporeka temu, da je uvrščena na listo A1, namesto na listo B1. Pravilnik namreč v 9. členu določa, da gospodinjstva, katerih dohodki v koledarskem letu pred razpisom ne presegajo v tabeli tega člena navedenih odstotkov dohodkov, niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. To je tudi kriterij za uvrstitev na listo A ali B. Tožnica podobno kot v upravnem postopku navaja, da bi morali njeno družino upoštevati kot štiričlansko družino (v tem primeru bi se upošteval tudi prihodek tašče). Poleg tega meni, da je treba med dohodke upoštevati tudi avto. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da tašče ni mogoče upoštevati kot družinskega člana, ker ne obstaja zakonska dolžnost, ki bi zavezovala, da mora tožnica preživljati svojo taščo. Bistveno je, ali obstaja zakonska dolžnost preživljanja med prosilko in taščo in ne dolžnost preživljanja prosilkinega moža do njegove mame. Dolžnost preživljanja snahe do tašče pa ni določena niti v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerij niti v Družinskem zakoniku, tožnica pa tudi ni predložila nikakršne listine, iz katere bi izhajalo, da obstaja na predpisu temelječa dolžnost, da preživlja taščo. Zaradi tega tožničine tašče prvostopenjski organ ni mogel upoštevati kot člana gospodinjstva in posledično je bil potem tudi izračun skupnih dohodkov drugačen, kot pa če bi se upoštevalo tudi njene dohodke. S tem v zvezi se sodišče tudi strinja s toženo stranko, da vrednost avtomobila ni mogoče šteti med dohodke, saj avto predstavlja drugo premično premoženje, ne pa dohodka.

10. Tožnica v tožbi tudi izraža nestrinjanje s tem, da ji glede na zdravstveno dokumentacijo ne pripadajo točke po tem kriteriju. Sporno je namreč, ali je možno zaradi obvestila E., d. o. o. zdravniku, kjer je navedeno „glede na težave in izboljšanje ob ventolinu lahko astma“ mogoče šteti, da je pri tožnici kronična bolezen zgornjih dihal ali astme potrjena. Tudi po mnenju sodišča ta dokumentacija ne zadostuje, da bi se štelo, da je pri tožnici astma tudi potrjena. Iz 7. točke pojasnil za uporabo Pravilnika izhaja, da se zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7. 1. in 7. 2., točkujejo v primeru, če prosilec med drugim predloži potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da gre za kronično bolezen zgornjih dihal ali astme. V razpisu pa je pod tč. 6.4 navedeno, da potrdilo osebnega zdravnika ne sme biti starejše od 30 dni. Takega potrdila pa tožnica ni predložila. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča odločba prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

11. Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje med strankama ni sporno, kar je bilo pojasnjeno v točki 7 obrazložitve te sodbe, v takem primeru pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.