Jedro

Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe.

V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika. Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Štelo je, da tožena stranka v predlogu ni izkazala upravičenega razloga za zamudo roka za vložitev odgovora na dopolnitev tožbe.

2. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP. Vztrajala je na stališču, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, češ, da je prejela dopolnitev tožbe s pozivom na odgovor med božično novoletnimi prazniki, „ko je bilo zaradi (kolektivnih) dopustov in odsotnosti osebja delovanje pritožnika zelo omejeno“. Navedla je, da je bil zakoniti zastopnik v tem času odsoten, zaradi česar v tako kratkem roku (8 dni) objektivno ni mogla pripraviti in vložiti pripravljalne vloge. Rok je zamudila zgolj za en dan, saj je dejanje opravila takoj, ko je bilo mogoče. Zavzela je še stališče, da je pravica do kolektivnega dopusta „resen in upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje“ ter da „ni nobene pravne podlage za to, da bi se od pritožnika oz. od enega njegovih sodelavcev zahtevalo stalno prisotnost na delovnem mestu zgolj zato, da bi lahko dvigovala morebitno pošto“. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni njej v prid. 3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo pravočasno odgovorila. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz določila prvega odstavka 116. člena ZPP izhaja, da sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje, na njen predlog dovoli, da to opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.

6. Pogoj, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje, je torej obstoj upravičenega razloga za zamudo. Kot je že sodišče prve stopnje pojasnilo (4. točka obrazložitve) mora zamuda nastopiti zaradi nepričakovanega in neodvrnljivega dogodka, ki ga ni zakrivila stranka oziroma ga ni mogoče pripisati njeni neskrbnosti.

7. Tožena stranka je, kot izhaja iz sodišču vrnjene povratnice, pripete pri list. št. 32, obvestilo o došli pošiljki s sodišča prejela v hišni predalčnik, ki se nahaja na zgradbi njenega sedeža, že 15. 12. 2017. Odtlej je imela 15 dni časa, da sodno pisanje dvigne na pošti, pa tega ni storila. Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe. Že zato bi morala tožena stranka pravočasno dvigniti došlo sodno pošiljko in se s tem izogniti neugodnim posledicam zanjo.

8. Sicer pa izraba letnega dopusta zakonitega zastopnika in kolektivni dopust zaposlenih med božično novoletnimi prazniki, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni nepričakovan dogodek. V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika.1 Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte. Ker ni storila ne enega ne drugega, pri čemer ni navedla, da ni mogla dvigniti poštne pošiljke v 15 dneh od obvestila z dne 15. 12. 2017, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede na navedeno za abstraktno pritožbeno navedbo, da bi se „s takšnim stališčem zavračalo oz. poseglo v temeljno pravico delavcev do koriščenja pravice do letnega dopusta“ ne more uspeti.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Po določilu 1. odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Po določilu četrtega odstavka 163. člena ZPP pa sodišče odloči o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali sklepu, s katerim konča postopek pred njim. Zato je pritožbeno sodišče o stroških, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, odločilo, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa.

1 Primerjaj sodba VS RS VIII Ips 87/2001 z dne 12. 2. 2002