Jedro

V položaju, ko je bil poseg že izvršen, si v upravnem sporu z izpodbojno odločbo ni mogoče izboljšati svojega pravnega položaja. Če zaradi nepravilne izvedbe posega nastaja škoda in želi tožnik terjati njeno povračilo, mora to uveljavljati v civilnem sporu zoper državo. V takem položaju bi bilo omejeno sodno varstvo mogoče uveljavljati z ustrezno oblikovanim ugotovitvenim zahtevkom.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Stranka z interesom sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odpravilo odločbo Direkcije Republike Slovenije za vode št. 35500-804/2021-8 z dne 3. 5. 2022 (1. točka izreka) in samo izreklo za nično vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode št. 35506-4836/2016-2 z dne 24. 6. 2016 (v nadaljevanju vodno soglasje) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 241, 1032/7, 240, 237/1, 237/2, 166/2 in 166/3, vsa k. o. ... (2. točka izreka). V preostalem delu je tožničin zahtevek za izrek ničnosti vodnega soglasja zavrnilo (3. točka izreka) in ugotovilo, da ni stroškov postopka (4. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ vodno soglasje odpravil v delu, v katerem se nanaša na zemljišča, ki so v lasti tožnice. Ta ni podala zahteve za izdajo vodnega soglasja, vlagatelj zahteve (stranka z interesom) pa tudi ni imel tožničinega pooblastila za njeno vložitev. V tem delu je torej postopek tekel brez strankine zahteve, zato je izdano vodno soglasje v tem delu nično. V preostalem delu pa ta tožničin ugovor ne velja (gre za zemljišča v lasti stranke z interesom), zato je v tem delu tožničin zahtevek zavrnilo.

3.Tožnica se z izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu ne strinja in vlaga tožbo. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Podrejeno pa predlaga, naj izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in samo izreče celotno vodno soglasje za nično.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču je poslala upravne spise zadeve.

5.Stranka z intresom v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

6.Tožba ni dopustna.

7.V zadevi je spor glede zakonitosti (ničnosti) izdanega vodnega soglasja, ki ga je Direkcije Republike Slovenije za vode izdala stranki z interesom kot soglasje k tehnični dokumentaciji za vzdrževalna dela "Ureditev ... potoka v ...", na tam navedenih zemljiščih, med katerimi so bila tudi zemljišča v tožničini lasti.

8.Tako iz ZUS-1 kot iz ustaljene sodne prakse jasno izhaja, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9.Tožnica je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek - predlagala je, naj sodišče izpodbijano odločbo delno odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Podrejeno pa je postavila zahtevek za spremembo izpodbijane odločbe (spor polne jurisdikcije), po katerem bi naslovno sodišče samo izreklo izdano vodno soglasje za v celoti nično.

10.Sodišče je glede na postavljena tožbena zahtevka ter dejstvo, da je bil poseg, za katerega je bilo izdano vodno soglasje, nesporno že v celoti izvršen ob vložitvi tožbe, tožnico dne 21. 1. 2026 pozvalo, naj utemelji svoj pravni interes za tožbo. V pozivu je sodišče tožnico opozorilo na 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ter posledico zavrženja, če pravni interes za vloženo tožbo ni izkazan. Prav tako je tožnico izrecno opozorilo, da si lahko za zastopanje v upravnem sporu postavi pooblaščenca, ki je pravni strokovnjak.

11.Tožnica je v vlogi, podani v odgovor na poziv sodišča, navedla, da želi, da bi država poskrbela za ukrepe, s katerimi bi preprečila stalno poplavljanje njenega zemljišča, kar ji povzroča škodo. Rešitev, ki je bila izvedena, tudi ne sledi načelu celovitega urejanja potoka, prav tako tožnica ni bila udeležena v postopku izdaje vodnega soglasja. Želi presojo zakonitosti izdanega vodnega soglasja, saj bo le tako država poskrbela za izvedbo ukrepov, ki bi preprečili poplavljanje njenih zemljišč.

12.Sodišče ugotavlja, da je bil poseg na zemljiščih v lasti stranke z interesom v brežino ... potoka že v celoti izvršen, kar je nesporno za vse stranke tega upravnega spora. V takem položaju si tožnica v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje oziroma spremembo izpodbijane odločbe, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnica želi namreč doseči, da bi se ukrepi izvedli tudi na brežini potoka, ki je v njeni lasti. Tega cilja s presojo zakonitosti izpodbijane odločbe oziroma izdanega vodnega soglasja ne more doseči, niti ga ne more doseči, če bi se izdano vodno soglasje v celoti izreklo za nično. Prav tako tožnica z morebitno ugoditvijo postavljenemu tožbenemu zahtevku (tudi podrejenemu) ne more doseči, da bi se stranki z interesom naložila izvedba drugačnega posega v njegovo brežino, saj je bil ta že v celoti izvršen. V primeru, da tožnica meni, da ji zaradi nepravilne izvedbe posega v nasprotno brežino potoka nastaja škoda in želi terjati njeno povračilo, mora to uveljavljati v civilnem sporu zoper državo. Pri tem bi ji lahko koristila predhodna ugotovitev nezakonitosti izdanega vodnega dovoljenja (kar ne pomeni zgolj ničnosti, ki jo uveljavlja tožnica), vendar bi morala za to vložiti drugačen tožbeni zahtevek.

13.Za uresničitev pravice do sodnega varstva je v tovrstnih primerih zoper odločbe upravnih organov namreč predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Takšnega zahtevka tožnica ni vložila, čeprav bi to lahko storila bodisi tako, da bi poleg izpodbojnega že v tožbi postavila tudi ugotovitveni zahtevek, bodisi tako, da bi zahtevek prilagodila oziroma ga dopolnila po pozivu sodišča. To jasno izhaja iz prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila poznana že v času vložitve tožbe, še toliko bolj pa ob pozivu naslovnega sodišča. Ker vsebina tožbenega zahtevka, skladno z ustaljeno sodno prakso, ni predmet materialnega-procesnega vodstva, tožnice, sodišče tudi ni pozivalo k postavitvi takšnega zahtevka.

14.Tožničin cilj - doseči izvedbo ukrepov na brežini potoka v njeni lasti oziroma spremembo že izvedenih ukrepov - se zato s presojo zakonitosti izpodbijane odločbe oziroma izdanega vodnega soglasja ne more uresničiti v okviru tega upravnega spora. V takem položaju bi bilo omejeno sodno varstvo mogoče uveljavljati z ustrezno oblikovanim ugotovitvenim zahtevkom, česar pa tožnica ni storila, čeprav je bila na vprašanje pravnega interesa izrecno opozorjena. Ker tožnica pravnega interesa za vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo ne izkazuje, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka:

15.O stroškovnem zahtevku stranke z interesom je sodišče odločalo na podlagi določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja v postopku v upravnem sporu. Prvi odstavek 154. člen ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je stranka z interesom nastopala na strani toženke. Ker tožnica s tožbo zoper akt toženke ni uspela, bi bila glede na načelo uspeha v pravdi dolžna povrniti stroške postopka stranki z interesom. Sodišče je zato v nadaljevanju preverjalo potrebnost stroškov stranke z interesom, ki je v upravnem sporu vložila odgovor na tožbo. Stroški stranke z interesom, ki so ji nastali v zvezi z odgovorom na tožbo, pa so se izkazali za nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP). Glede na navedeno je sodišče zavrnilo stroškovni zahtevek stranke z interesom.

-------------------------------

1Tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 54/2025 z dne 25. 9. 2025.

2Razlogi za ničnost so taksativno našteti v 279. členu ZUP.

3Kar pa ne pomeni, da nezakonitosti spornega upravnega akta ni mogoče presojati v sklopu civilnega postopka.

4Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023 ter I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.

5Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča, I Up 234/2023 z dne 30. 11. 2023, I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023, I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023, I Up 36/2020 z dne 7. 1. 2020, I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019 ter I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.