Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila vročitev opravljena 15. dan po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 16. 11. 2016 […] zoper sodbo II Pg 887/2015 z dne 8. 4. 2016. Ugotovilo je, da bila sodba vročena toženi stranki s fikcijo vročitve 8. 11. 2016. Tožena stranka je bila 24. 10. 2016 obveščena o prispelem pisanju in da ga lahko dvigne v roku 15 dni, ki se je iztekel 8. 11. 2016. Vročitev je bila opravljena 15. dan po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku. 8-dnevni pritožbeni rok se je tako iztekel 16. 11. 2016. Tožena stranka pa je vložila pritožbo zoper sodbo 17. 11. 2016, kar je po preteku pritožbenega roka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh (3) pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je prejela sodbo prve stopnje z dne 8. 4. 2016 v hišni poštni nabiralnik 9. 11. 2016. Obvestila vročevalca, da lahko dvigne priporočeno pošiljko v 15 dneh, v poštnem nabiralniku ni prejela. V pravočasnem roku 8 dni je na Višje sodišče vložila pritožbo, ker je razumela, da bo o pritožbi tudi odločalo. Ne more slediti sodišču prve stopnje, da je njena pritožba vložena prepozno, in se pri tem sklicuje na fikcijo vročitve, saj sodna praksa o fikciji vročitve govori drugače, enako tudi poenotena pravna mnenja, da nastopi 15. dan od dneva, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku. Če obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela, ni mogoče govoriti o fikciji vročitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Fikcija osebne vročitve sodnih pisanj je urejena v tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP. Ta določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, da se osebna vročitev (fizični) osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Za fikcijo vročitve je tako v skladu s cit. zakonskima določbama odločilno, kdaj je stranka prejela obvestilo o pisanju in potek roka. Ni pa odločilno, kdaj ji je vročevalec pustil pisanje v hišnem ali izpostavljenem predalčniku. Tožena stranka se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na prejem pisanja v poštni nabiralnik 9. 11. 2016. 5. Sodišče prve stopnje je iz Obvestila sodišču opravljeni vročitvi (pripeto listni št. 52 spisa) pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka obveščena o sodbi 24. 10. 2016. Obvestilo pa je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Po četrtem odstavku istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda tožena stranka z golo pritožbeno navedbo, da ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, ni uspela izpodbiti dokaznega pomena javne listine. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno pojasnilo, da je bila vročitev opravljena 15. dan po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.(1) Ta rok se je ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje iztekel 8. 11. 2016, kar pomeni, da je bila tega dne sodba vročena toženi stranki s fikcijo vročitve. Glede na 8-dnevni pritožbeni rok v sporih majhne vrednosti, se je ta ob tudi pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje iztekel 16. 11. 2016. Tožena stranka pa je vložila pritožbo po pošti priporočeno 17. 11. 2016, torej prepozno, ne glede na to, kateremu sodišču jo je poslala (sodišču druge stopnje namesto sodišču prve stopnje). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka vložila pritožbo prepozno in jo pravilno zavrglo po prvem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 480. členom ZPP.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS 1/2015, sklep II Ips 393/2010.