Jedro

Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke I. L. z dne 12.10.1998. V obrazložitvi je navedlo, da ni bil opravljen predhodni odškodninski postopek pri delodajalcu po 2. odst. 73. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90, v nadaljevanju ZTPDR), zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo.

Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da razlaga, s katero je Delovno sodišče v Novi Gorici zavrglo njeno tožbo, ne daje pravne podlage za zavrženje tožbe, pač pa bi bilo treba tožbo poslati v dopolnitev toženi stranki, da morda izvede predhodni postopek. Sklep sodišča prve stopnje je zato preuranjen.

Pritožba je utemeljena.

Za odškodninske zahtevke s temeljem v delovnem razmerju (v najširšem pomenu) sicer res velja, da se mora delavec najprej obrniti na organe pri delodajalcu ter tam poskušati rešiti svoj odškodninski zahtevek in šele, če tak predhodni postopek ni bil uspešen, lahko zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Takšna obveznost predhodnega postopka izhaja iz 2. odst. 73. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90) - ZTPDR, ki se smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94). Po tej določbi mora delodajalec povrniti škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti, če delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom. Če se organizacija oziroma delodajalec in delavec v 30 dneh ne sporazumeta o odškodnini, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pred pristojnim sodiščem. Čeprav je predviden predhodni postopek pri delodajalcu za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, pa pritožbeno sodišče meni, da ta procesna predpostavka vendarle ni tako toga kakor so običajno procesne predpostavke v drugih sodnih postopkih. Zato sodišče tožbe, ki ima za predmet odškodninski zahtevek delavca nasproti delodajalcu, kljub temu, da predhodni postopek ni bil izveden, ne sme zavreči, ker v določbi 2. odstavka 73. člena ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe v takšnem primeru. Poleg tega ZTPDR v 2. odstavku 83. člena delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja. Sodišče ima v primeru, kadar delavec uveljavlja odškodnino od delodajalca, možnost s postopkom počakati najmanj 30 dni od vročitve tožbe tožencu in mu na ta način omogočiti, da se v tem času z delavcem sporazume o odškodnini v smislu 2. odstavka 73. člena ZTPDR, če pa do sporazuma ne pride, se postopek lahko nadaljuje.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.