Jedro

Višji pravosodni svetovalec je odločil o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (in posledično o ponovnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi), torej o zadevi, ki ni navedena niti v 2. in niti v 3. odst. 6. čl. ZIZ, zaradi česar gre za odločitev v nepravilni sestavi.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozna zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor dolžnika z dne 5.6.2012. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo, torej ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Trdi, da je pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je 15-dnevni subjektivni rok za njegovo vložitev začel teči šele 22.5.2012, ko je dolžnik prejel sklep o zavrženju ugovora.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP, ki ga je glede na 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), treba uporabiti tudi v postopku izvršbe, sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka (med drugim tudi) iz 1. točke 2. odst. 339. čl. ZPP; v navedeni točki je določeno, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.

Sestavo sodišča pri vodenju izvršilnega postopka in izdajanju odločb določa 6. čl. ZIZ, ki najprej načelno določa, da takšen postopek vodi in odločbe izdaja sodnik posameznik (1. odst.). V nadaljevanju določa zadeve, o katerih lahko odločajo strokovni sodelavci in sodniški pomočniki (2. odst.), zatem pa zadeve o katerih lahko odločajo strokovni sodelavci po odredbi sodnika (3. odst.).

Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je višji pravosodni svetovalec odločil o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (in posledično o ponovnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi), torej o zadevi, ki ni navedena niti v 2. in niti v 3. odst. 6. čl. ZIZ, zaradi česar gre za odločitev v nepravilni sestavi. Ker gre za kršitev, ki jo mora upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, brez da bi sploh presojalo utemeljenost pritožbenih razlogov, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo odpravilo nakazano procesno pomanjkljivost (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).