Jedro

Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek odmerjene nagrade skupaj s stroški v bruto znesku zniža z 2.907,66 EUR na 2.412,24 EUR, znesek dolžnega doplačila manjkajočega predujma pa z 1.707,66 EUR na 1.212,24 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v znesku 2.907,66 EUR, da je Komisija zavezanka za davek na dodano vrednost, da se nagrada izplača iz predujma, ki ga je založila toženka, in da je toženka dolžna doplačati manjkajoči predujem v višini 1.707,66 EUR.

2. Toženka izpodbija navedeni sklep, ker se ne strinja z višino priznane nagrade in stroškov. Trdi, da je v nasprotju s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter deloma neutemeljena, po določenih postavkah pa previsoka. Ker je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja izdelala eno mnenje, je napačno stališče izpodbijanega sklepa, po katerem gre nagrada v višini seštevka nagrad za opravljeno delo vsakemu izmed njenih članov. Izpodbijani sklep nepravilno in nekritično priznava vsakemu članu Komisije različno nagrado za študij spisa, čeprav gre za isti spis. Iz enakega razloga je napačna odločitev o višini postavk za zbiranje dodatne dokumentacije in za pregled tožnika. Iz mnenja ni razvidno, katero dodatno dokumentacijo je Komisija pregledala, večina zdravstvene dokumentacije pa se nahaja v spisu. Toženka dvomi, da je pregled tožnika trajal toliko časa, kot so navedli člani Komisije, predvsem pa izvedenec dr. S.. Trajanja pregleda na podlagi mnenja ni mogoče preizkusiti. Toženka meni, da nagrada za izvedensko delo znaša 460 EUR, in sicer 46 EUR za študij spisa, 46 EUR za zbiranje dodatne dokumentacije, 92 EUR za pregled in 276 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja, vse povečano za 15 % materialnih stroškov in 20 % davka na dodano vrednost. Predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in znesek priznane nagrade in stroškov ustrezno zniža. 3. Niti tožnik niti Komisija za izvedenska mnenja nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu z 245. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izvedensko delo praviloma opravlja en izvedenec, če sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, pa lahko določi tudi dva ali več izvedencev. Izvedensko delo sme zaupati tudi strokovni instituciji. Izvedenci lahko podajo izvid in mnenje skupaj; če se ne strinjajo, ju dajo vsak posebej (prvi odstavek 254. člena ZPP). Izvedenec ima v skladu z 249. členom ZPP (med drugim) pravico do povračila stroškov in do nagrade za izvedensko delo. Povrnitev stroškov in tarifo za vrednotenje izvedenskega dela ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010). Tarifa ne predvideva posebej primera, ko je izdelava izvedenskega mnenja zaupana več izvedencem in ti skupaj podajo mnenje. Določa le kriterije za ovrednotenje dela posameznega izvedenca.

6. Zakonska ureditev, ki ji ureditev v podzakonskem predpisu ne nasprotuje, utemeljuje torej sklep, da je vsak izvedenec upravičen do povračila stroškov in nagrade za opravljeno izvedensko delo. Kadar je izvedensko delo zaupano instituciji, je v njeni pristojnosti določitev osebe oziroma oseb, ki bo opravila izvedensko delo. Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade, ki je v pristojnosti sodišča, pa je odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev. V zadnjem primeru je vsak od njih upravičen do povrnitve stroškov in plačila nagrade v skladu s tarifo, določeno v Pravilniku (Prim. sklep VSL II Cp 2073/2004 z dne 22. 12. 2004. Enako stališče zavzema tudi sklep VSK I Cp 1015/2004 z dne 14. 02. 2006).

7. V obravnavanem primeru je sodišče za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani in ji naložilo, naj določi ustrezne strokovnjake za izdelavo mnenja. Komisija je imenovala skupino treh izvedencev in o tem obvestila sodišče. Iz podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je vsak od izvedencev pregledal spis in v njem vsebovano zdravstveno dokumentacijo, opravil pregled tožnika in v okviru pregleda opravil potrebne preiskave, nato pa so skupaj podali mnenje o telesnih poškodbah, o načinu poškodovanja, o trajanju in intenzivnosti bolečin, o nevšečnostih med zdravljenjem, o trajanju in intenzivnosti strahu, o trajnih posledicah, o zmanjšanju splošnih življenjskih in delovnih zmožnosti, o možnem razvoju trajnih posledic, o vplivu tožnikovega zdravstvenega stanja na zdravljenje in stanje po škodnem dogodku, o poteku in zaključku zdravljenja ter o vplivu neprivezanosti z varnostnim pasom na težo poškodovanja. Mnenju je priložen seznam medicinske dokumentacije, ki je predstavljala podlago za izdelavo mnenja.

8. Že iz sklepa o postavitvi Komisije za fakultetna izvedenska mnenja izhaja, da je sodišče štelo, da lahko izvedensko delo opravi več izvedencev, Komisiji pa je prepustilo izbiro področij in posledično oseb – strokovnjakov s teh področij, ki bodo lahko opravili izvedensko delo. Tožnik je utrpel hude poškodbe glave in možganov, zlom desne nadlahtnice in udarnino pljuč s posledičnim izhodom zraka iz pljuč. Ob kirurškem zdravljenju oziroma po njem je bil tožnik deležen zdravljenja pri fiziatru in psihiatru. Z določitvijo strokovnjakov s področja kirurgije in travmatologije, s področja fizikalne medicine in s področja psihiatrije je strokovna institucija upoštevala vsebino izvedenskega dela, katerega opravo ji je naložilo sodišče. V obravnavanem primeru zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da znesek prisojenih stroškov in nagrade ne bi smel predstavljati seštevka stroškov in nagrade za tri izvedenska mnenja. Dejstvo, da so izvedenci – potem ko so vsak zase proučili dokumentacijo in opravili pregled tožnika – podali skupen izvid in mnenje, ne utemeljuje drugačnega sklepa. Podaja skupnega izvida in mnenja ni zmanjšala obsega dela, ki bi bilo potrebno za izdelavo posameznega mnenja, ampak je – nasprotno – zahtevala določeno stopnjo sodelovanja in usklajevanja, ki pri ločeni podaji izvidov in mnenj ne bi bila potrebna. Glede na to, da pritožnica odločitve o vrednotenju posameznih mnenj kot zahtevnih (gre za mnenje dr. T.) oziroma zelo zahtevnih (gre za mnenji dr. S. in mag. G.) ne izpodbija, se pritožbenemu sodišču o tem ni bilo treba posebej izreči. 9. Pritožbena navedba, da je izvedenski komisiji priznan previsok znesek za študij spisa, je delno utemeljena. Do izdelave izvedenskega mnenja je spis obsegal nekaj manj kot sto listov in med 50 ter 100 prilog, tako da je pravilna priznana postavka za študij spisa izvedencema dr. T. in mag. G. v višini 92 EUR in 46 EUR, delno pa utemeljen očitek o previsokem znesku izvedencu dr. S.. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 48. člena Pravilnika gre tudi njemu iz tega naslova 92 EUR (in ne 138 EUR).

10. Primerjava prilog, vloženih v spis, in virov, navedenih v izvedenskih mnenju, utemeljuje sklep, da so izvedenci za izdelavo mnenja zbrali in proučili dodatno dokumentacijo. Nasproten pritožbeni očitek je torej neutemeljen. Glede na to, da je bila dvema izvedencema na tej podlagi priznana najnižja nagrada, ki jo predvideva Pravilnik, so pritožbeni očitki v tem pogledu neutemeljeni. Ker ni izkazano, da bi dodatno zbrana dokumentacija obsegala več kot sto strani, niti izvedencu dr. S. iz tega naslova ne gre več od zneska, ki je bil priznan drugima dvema izvedenca, tj. 46 EUR (1. točka 49. člena Pravilnika).

11. Tudi pritožbeni očitki v zvezi z višino nagrade za opravljen pregled tožnika so (le) delno utemeljeni. Iz mnenja je razvidno, da je vsak od izvedencev opravil pregled tožnika, v okviru katerega je opravil razgovor z njim in ga pregledal, izvedenca mag. G. in dr. S. pa sta izvedla določene preiskave. Navedeno ne nudi podlage za sklep, da je pregled tožnika pri vsakem od izvedencev trajal manj kot eno uro. Prav tako ni izkazano, da bi pregled pri izvedencu dr. S. trajal več kot tri ure. Glede na to je odločitev o nagradi v višini 92 EUR, priznana za delo izvedencev dr. T. in mag. G., pravilna, nagrada, priznana izvedencu dr. S., pa se s priznanih 138 EUR, zniža na 92 EUR (2. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika).

12. Posledično je nižji znesek materialnih stroškov, ki se odmerja od priznane nagrade, v zvezi z mnenjem izvedenca dr. S.. Ta glede na priznano nagrado v skupnem znesku 644 EUR znaša 96,6 EUR. Skupni znesek nagrad in stroškov tako znaša 2.010,20 EUR, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, h katerega plačilu je zavezana postavljena izvedenska institucija, pa 2.412,24 EUR. Znesek manjkajočega predujma znaša torej 1.212,24 EUR.

13. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

14. Ker je odločitev o tem, kdo je dolžan kriti stroške izvedenskega mnenja, odvisna od odločitve o glavni stvari, so stroški tega pritožbenega postopka del odločitve o stroških celotnega postopka.