Jedro

Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z, a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je predlagal izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri v uvodu navedenih nepremičninah na podlagi izbrisnega dovoljenja A. iz Avstrije (v nadaljevanju banka) z dne 6.2.2023. S svojim predlogom v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil uspešen. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je ugotovila, da sta bili hipoteka in prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine vknjiženi na podlagi sklepa o zavarovanju, zato izbris na podlagi predloga, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, ni možen. Predlog je zato zavrgla.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodnica zavrnila ugovor predlagatelja, sklep zemljiškoknjižne pomočnice pa spremenila v toliko, da je zemljiškoknjižni predlog zavrnila. Strinjala se je s sodniško pomočnico, da zemljiškoknjižno dovolilo ni primerna listina za izbris. Zavzela je stališče, da je izbris možen le na podlagi odločbe sodišča. Sklicevala se je na 2. točko prvega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

3. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po notarki. Sodišče ni upoštevalo načela formalnosti. S tem, ko se je postavilo na stališče, da naj bi šlo v tem primeru za prisilno hipoteko, ki jo je skupaj s povezanimi vpisi možno izbrisati le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, je ugotavljalo že materialnopravne pogoje za vpis. Izvedene pravice, katerih izbris se predlaga, so bile vpisane na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Tolminu Z 16/2001 z dne 13.7.2021. Iz dodatnega vpisa izhaja, da je bila na podlagi tega sklepa vknjižena zastavna pravica zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika, pri čemer so rok in način vračila, višina obresti, zapadlosti terjatve in drugi pogoji razvidni iz notarskega zapisa in kreditne pogodbe. Na podlagi istega sklepa je bil vknjižena tudi prepoved odtujitve in obremenitve. Vpisane so bile tudi tri zaznambe neposredne izvršljivosti. Drži, da predlog za izbris le teh ni bil vložen, vendar pa se predlogi za njihov izbris niti ne vlagajo, saj upoštevaje določilo 92. člena ZZK-1, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi listine, na katero se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. Sklep Z 16/2021 ni bil izdan v izvršilnem postopku, torej v tem primeru ne gre za prisilno hipoteko, ampak za prostovoljno hipoteko, ustanovljeno na podlagi sporazuma upnika in dolžnika, za izbris katere lahko izbrisno dovoljenje poda le upnik. To potrjuje tudi zaznamba oziroma zaznambe neposredne izvršljivosti, ki se v primeru vpisov pri prisilni hipoteki niti ne vpisujejo. Ustrezna podlaga oziroma listina za izbris je izbrisno dovoljenje. Odločitev sodišča, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog zavrne in ne zavrže, pa je v celoti neobrazložena in se zato do teh navedb ni možno niti opredeliti. Predlaga, razveljavitev odločitve in ugoditev predlogu.

4. Predlagatelj v dopolnitvi pritožbe navaja, da gre za prostovoljno hipoteko. Prilaga sklep Z 16/2001. Dopolnitev pritožbe je prepozna,1 zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Upnik predlaga izbris hipoteke ter prepovedi odtujitve in obremenitve. Po stališču sodišča prve stopnje to ni primerna listina za izbris, primerna listina je odločba sodišča. To stališče je po mnenju pritožbenega sodišča pomanjkljivo obrazloženo. Pritožba ga utemeljeno graja. Sodišče se ni ustrezno opredelilo do ugovornih navedb predlagatelja, da gre za pogodbeno hipoteko, razlogi sklepa v zvezi s tem so pomanjkljivi. Sodišče v razlogih govori o tem, - da so protispisne navedbe predlagatelja, da gre za prostovoljno hipoteko, ustanovljeno na podlagi sporazuma upnika in dolžnika, češ da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila hipoteka in prepoved odtujitve in obremenitve vpisana na podlagi sodne odločbe-sklepa Z 16/2001, - da gre za nasprotje v njegovih navedbah, ko v isti sapi trdi, da gre za sklep sodišča in za prostovoljno hipoteko; - da nič od tega ni razvidno iz listine, ki je podlaga za vpis in tudi ne iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige; - da sodišče zaradi načela formalnosti ne sme ugotavljati dejstva, ali gre za pogodbeno ali za prisilno hipoteko; - da so neutemeljene ugovorne navedbe, da ne gre za prisilno hipoteko; - da se sklep o zavarovanju upnikove terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, ob hkratni zaznambi izvršljivosti terjatve, lahko izda le na podlagi izvršilnega naslova, ki je, kot je razvidno iz dodatnega opisa pri vknjiženi hipoteki, očitno izvršljiv notarski zapis.

7. Sodišče se ni izreklo, ali gre za pogodbeno ali prisilno hipoteko. Če meni, da to ni pomembno, nima prav. Za izbris prisilne hipoteke, pridobljene v postopku izvršbe (na kar se sklicuje pri odločitvi), veljajo drugačna pravila kot za izbris pogodbene hipoteke.

8. Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z (Z 16/2001), a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko.2 Pritožbeno sodišče meni, da se sodišče prve stopnje v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na sporna dejstva in načelo formalnosti. To vprašanje zaenkrat v tem postopku ni aktualno.

9. Sklep Z 16/2001 je bil po navedbi sodišča izdan 13.7.2001. V takrat veljavnih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki so urejale zavarovanje z zastavno pravico, je bilo urejeno tudi sporazumno zavarovanje. Urejeno je bilo drugače, kot je danes, kar je treba upoštevati pri presoji.3 Za odločitev o predlogu upnika za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi sporazuma strank in za samo zavarovanje je bilo pristojno sodišče, ki je vodilo zemljiško knjigo, v kateri je bilo treba opraviti vpis. To pa ne pomeni, da je bila hipoteka ustanovljena s sklepom sodišča. Kot rečeno je šlo za sporazumno zavarovanje, pri sporazumnih zavarovanjih pa gre za pogodbeno hipoteko. V primeru, da gre za izbris pogodbene hipoteke, se ne uporabljajo določbe, na katere se je oprlo sodišče (o izbrisu zaznambe izvršbe).4

10. Prisilna hipoteka sicer lahko nastane tudi v postopku zavarovanja po 243. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).5 Tudi, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obravnavana hipoteka nastala v postopku zavarovanja, bi moralo ustrezno pojasniti, zakaj šteje, da je treba za izbris hipoteke, pridobljene v postopku zavarovanja (in pri kateri ni zaznamovana izvršba), smiselno uporabiti določbe, ki urejajo izbris zaznambe izvršbe (90. člen ZZK-1).

11. Pritožba utemeljeno graja tudi odločitev, da se sklep zemljiškoknjižne pomočnice, ki je zavrgla zemljiškoknjižni predlog, spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne. Ta odločitev je neobrazložena. Pritožbeno sodišče opozarja, da zemljiškoknjižni sodnik ne sme spreminjati odločitve zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika v škodo udeleženca, ki je vložil ugovor.6

12. Upoštevaje navedene razloge je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj se zemljiškoknjižna sodnica opredeli, ali gre za pogodbeno ali prisilno hipoteko in v skladu s tem na preverljiv način pojasni svojo odločitev.

1 Predlagatelju je bil sklep o ugovoru vročen 22.12.2023. Dopolnitev pritožbe je vložil 14.2.2024. 2 Na podlagi omenjenega sklepa je bila vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve (katere izbris se tudi predlaga). Že to dejstvo kaže na verjetnost, da je šlo za sporazumno hipoteko. 3 Po takratnih predpisih je upnik lahko predlagal zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini za zavarovanje denarne terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa. Notarski zapis je moral vsebovati sporazum strank o obstoju terjatve, času njene dospelosti, ter njuno soglasje, da se ta terjatev zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ter dolžnikovo soglasje, da se ob zapadlosti terjatve opravi izvršba zaradi njenega poplačila iz predmeta zavarovanja. Na podlagi takega notarskega zapisa je sodišče dovolilo s sklepom vknjižbo in storilo vse potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini (249. in 250. člen takrat veljavnega ZIZ). Za to zavarovanje sta se smiselno uporabljala 244. in 245. člen ZIZ. ZIZ je določal tudi, da ima tak sklep naravo sklepa o zavarovanju. 4 Izjemoma se uporabljajo, ko je pri hipoteki zaznamovana izvršba. Če je pri pogodbeni hipoteki vpisana zaznamba izvršbe v korist zastavnega upnika, je za izbris zaznambe izvršbe potrebna odločba sodišča. 5 Tako je bilo tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje sklepa Z 16/2001. 6 Odločitev o zavrženju predloga je za predlagatelja bolj ugodna od odločitve, da se predlog zavrne.