Jedro

Minimalna komunalna oskrba objekta, ki vključuje tudi dostop objekta do javne ceste, je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Maribor št. 351-1154/2011/124 (7014) z dne 27. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

III. Zahteva prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor (v nadaljevanju Upravna enota) v obnovljenem postopku odločbo št. 351-1154/2011/20 (7102) z dne 27. 2. 2012 v delu razveljavila tako, da se prvi stavek točke II in prvi stavek točke IV izreka nadomestita z novima stavkoma: "Investitor mora izvajati gradnjo po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 013/2010 z datumom september 2010 in dopolnitve z datumom oktober 2015, ki ga je izdelal A. d.o.o. ". V ostalem delu je odločbo pustila v veljavi (točka I izreka) ter odločila, da morata tožnici trpeti svoje stroške postopka in da sta dolžni stroške zastopanja povrniti B.B. kot nasprotni stranki (točka II izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Upravna enota pojasnjuje, da je bilo z odločbo z dne 27. 2. 2012 B.B. izdano gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega stanovanjskega objekta do nivoja kleti in gospodarskega objekta ter za gradnjo večstanovanjske stavbe nad obstoječo kletjo, nadstrešnice in opornih zidov na zemljišču s parc. št. 193/9, k.o. ...

3. S sklepom št. 351-1154/2011/30 (7126) z dne 9. 7. 2012 je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja na predlog tožnic obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bilo ugotovljeno, da bi kot lastnici zemljišč, po katerih poteka dostopna pot do objekta na zemljišču s parc. št. 193/9, k.o. ..., morali biti udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

4. V obnovljenem postopku je upravni organ ugotovil, da je bila občinska cesta št. ... (Črnko-Šmigoc) z Odlokom o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek pred izdajo gradbenega dovoljenja ukinjena. Zaradi ugotovljenega neskladja glede dostopa od javne poti (parc. št. 421/5, k.o. ...) do investitorjevega zemljišča ter neskladja med vrisano obstoječo potjo v geodetskem načrtu in situacijo prikaza dostopa do javne ceste v vodilni mapi je upravni organ investitorja pozval, naj ugotovljene neskladnosti odpravi.

5. Ta je upravnemu organu predložil dopolnjeno projektno dokumentacijo z datumom oktober 2015, v kateri sta vrisani obstoječa in predvidena dovozna pot. Obstoječa pot poteka delno po zemljiščih št. 589/6 in 589/9, k.o. ..., ki sta v lasti predlagateljic obnove, predvidena dovozna pot pa poteka po zemljiščih s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. ..., na katerih je vknjižena služnost hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika zemljišča s parc. št. 193/9, k.o. ...

6. V obnovljenem postopku je Upravna enota že odločila z odločbo št. 351-1154/2011/93 z dne 26. 2. 2016, s katero je izdano gradbeno dovoljenje pustila v veljavi. Omenjena odločba je bila s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 262/2016 z dne 12. 4. 2017 v upravnem sporu odpravljena, zadeva pa je bila vrnjena Upravni enoti v ponovno odločanje. Ugotovljena pomanjkljivost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja iz meseca septembra 2010 je bila namreč v upravnem postopku odpravljena z njegovo dopolnitvijo iz oktobra 2015, vendar pa glede tega izdano gradbeno dovoljenje ni bilo dopolnjeno ali spremenjeno.

7. Kot pojasnjuje Upravna enota, se v obnovljenem postopku upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove in dodaja, da velja za sestavni del gradbenega dovoljenja z dne 27. 2. 2012 projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 013/2010 iz septembra 2010, ki ga je izdelala družba A. d.o.o., v katerem je dostop od objekta investitorja do javne ceste prikazan po obstoječi poti na zemljiščih s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. ... Na teh zemljiščih ima investitor pravico graditi, saj se je z lastniki zemljišč dogovoril za ustanovitev služnosti, ki je tudi vknjižena v zemljiški knjigi. V dopolnitvi projektne dokumentacije iz oktobra 2015 je bilo odpravljeno neskladje med tekstualnim in grafičnim delom lokacijskim podatkov, pridobljeno pa je bilo tudi soglasje občine k izgradnji hišnega cestnega priključka. V grafičnem delu lokacijskih podatkov je dostop do investitorjevega zemljišča po zemljiščih 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. ... sicer označen kot predvidena dovozna pot, vendar to po mnenju Upravne enote na odločitev nima vpliva. Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem in v obnovljenem postopku, je Upravna enota, upoštevaje tudi napotilo Upravnega sodišča RS v sodbi II U 262/2016 z dne 12. 4. 2017, gradbeno dovoljenje z dne 27. 2. 2012 v delu razveljavila in nadomestila z novim besedilom, v preostalem delu pa je gradbeno dovoljenje pustila v veljavi.

8. Tožnici sta zoper odločbo Upravne enote vložili pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-138/2012/45 z dne 29. 5. 2018 kot neutemeljena zavrnjena.

9. Tožnici vlagata tožbo v upravnem sporu in navajata, da sta odločbi upravnih organov v bistvenih točkah neobrazloženi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Sklicujeta se na določbo 270. člena ZUP, po kateri se v postopku obnove upoštevajo podatki, zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, kar po njunem mnenju pomeni, da bi bilo treba pri odločanju upoštevati stanje na dan 27. 3. 2018, ko je bila izdana izpodbijana prvostopna odločba. Meje med njunimi zemljišči in zemljiščem investitorja ter zemljišči služnostnih zavezancev so bile namreč dokončno urejene šele po izdelavi projektne dokumentacije v sodnem postopku dne 22. 2. 2016 s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 164/2007, česar projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja iz septembra 2010 in njegova dopolnitev iz oktobra 2015 pri prikazu dostopa do objekta investitorja ne upoštevata. V tem delu bi bilo zato treba projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja dopolniti, da se protipravno ne legalizira posega v zemljišča tožnic. V upravnem postopku sta predlagali izvedbo ogleda skupaj z geodetom, z namenom, da bi se ugotovilo, ali je gradbeni projekt v grafičnem delu usklajen z zarisom poteka poti po zemljiščih služnostnih zavezancev in tožnic. O tem dokaznem predlogu ni bilo odločeno, na navedene očitke tožnic pa upravna organa v obrazložitvah odločb tudi nista odgovorila.

10. V podkrepitev svojih navedb sta tožnici tožbi v upravnem sporu dodatno priložili še dopolnitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za geodezijo C.C. z dne 13. 6. 2018. Izvedenec v njem na podlagi sodno urejene meje ugotavlja, da je predvidena dovozna pot v projektu vodilne mape družbe A. d.o.o. št. 013/2010 iz oktobra 2015 vrisana po zemljiščih tožnic, kar pomeni, da je grafični del dopolnitve projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja iz meseca oktobra 2015 napačen, saj ne upošteva dejanskega in pravnega stanja na dan izdaje izpodbijane odločbe.

11. V dokaz svojih navedb tožnici predlagata vpogled v odločitev Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi opr. št. N 164/2007, v izvedensko mnenje z dopolnitvijo izvedenca za geodezijo C.C. ter v projektno dokumentacijo zadeve, predlagata pa tudi, da se v postopek pritegne sodni izvedenec za geodezijo. Sodišču predlagata, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahtevek investitorja B.B. za izdajo gradbenega dovoljenja pa zavrne. Podredno predlagata, da sodišče zadevo po odpravi odločbe vrne Upravni enoti v ponovno odločanje. Zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi in DDV.

12. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

13. Na tožbo je odgovoril tudi B.B., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjuje, da se z gradbenim dovoljenjem ne posega v nepremičnine v lasti tožnic in navaja, da je za odločitev pomembno zemljiškoknjižno stanje na dan izdaje gradbenega dovoljenja dne 27. 2. 2012, ki se ni v ničemer spremenilo, priznava pa, da se je spremenil potek mej med zemljišči. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

14. Tožba je utemeljena.

15. V obravnavani zadevi je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-1154/2011/20 (7102) z dne 27. 2. 2012 za rušitev obstoječega stanovanjskega objekta do kleti in gospodarskega objekta ter za gradnjo manj zahtevnega objekta stanovanjske hiše (P+M) nad obstoječo kletjo, nadstrešnice in opornih zidov, vse na zemljišču s parc. št. 193/9, k.o. ..., obnovljen na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, ker tožnicama ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

16. Kadar odloča organ v obnovljenem postopku, izda odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka, na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem in obnovljenem postopku. Z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo odločbo (prvi odstavek 270. člena ZUP).

17. Po odpravi odločbe Upravne enote št. 351-1154/2011/93 z dne 26. 2. 2016 s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 262/2016 z dne 12. 4. 2017 je upravni organ v ponovljenem postopku obnove z izpodbijano odločbo dopolnil izrek odločbe, s katero je bilo investitorju dne 27. 2. 2012 izdano dovoljenje za gradnjo, v ostalem delu pa je gradbeno dovoljenje pustil v veljavi.

18. Predmet presoje v obnovljenem postopku je bilo vprašanje, ali je investitor objekta izkazal dostop do javne ceste ter s tem obstoj minimalne komunalne oskrbe objekta, za katerega mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Minimalna komunalna oskrba objekta (ki je morala biti razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja) je namreč v času izdaje gradbenega dovoljenja po 7. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) predstavljala enega od pogojev za dovolitev gradnje novega objekta.

19. Upravna enota v izpodbijani odločbi ugotavlja, sklicujoč se pri tem na vsebino projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja iz leta 2010 in na njegovo dopolnitev oziroma spremembo iz leta 2015, da bo imel objekt investitorja dostop do javne ceste zagotovljen preko zemljišč s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. ..., ki so v lasti tretjih oseb in za katere je investitor izkazal obstoj služnostne pravice hoje in vožnje.

20. Odločitvi, da se izdano gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pusti v veljavi, tožnici (tako v upravnem kot tudi sedaj v sodnem postopku) nasprotujeta, saj trdita, da projektna dokumentacija, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, ne upošteva ugotovljenega poteka mej med zemljišči. Te so bile namreč dokončno urejene šele tekom postopka obnove s sklepom Okrajnega sodišča opr. št. N 164/2007 z dne 30. 5. 2016, torej po dopolnitvi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja leta 2015. Že v upravnem postopku sta tožnici zatrjevali, da je bil s sodno odločbo ugotovljen drugačen potek meje, kot je to prikazano v dopolnitvi projektne dokumentacije iz leta 2015 in da zato predvidena dovozna pot do objekta investitorja vsaj deloma poteka tudi po zemljiščih tožnic in ne zgolj po zemljiščih s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. ..., kot to navaja upravni organ. V dokaz svojih trditev sta med drugim priložili tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca za geodezijo C.C. z dne 20. 6. 2017. 21. Do omenjenega očitka se Upravna enota v izpodbijani odločbi ni opredelila, prav tako pa v postopku tudi ni presojala dokazov, ki sta jih v podkrepitev svojih navedb predlagali tožnici. Ker dejanskega stanja v tem delu, ki je pomembno za odločitev, ni ugotavljal niti pritožbeni organ, je to ostalo nepopolno ugotovljeno Utemeljen pa je tudi tožbeni očitek, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov za odločitev, kar že samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

22. Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Upravni enoti v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba pri presoji, ali je investitor izkazal dostop od javne ceste do objekta, za katerega mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, upoštevati tudi (s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 164/2007 z dne 30. 5. 2016) ugotovljen potek meje med zemljišči. Če se bo na podlagi dokazov, ki jih predlagata tožnici, ugotovilo, da poteka predviden dostop, kot je ta prikazan v spremembah in dopolnitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 013/10 družbe A. d.o.o. z oktobra 2015, (tudi) po zemljiščih tožnic (kot to sami zatrjujeta), bo moral investitor projektno dokumentacijo v tem (grafičnem) delu ustrezno spremeniti, sicer v obnovljenem postopku gradbenega dovoljenja ne bo mogoče obdržati v veljavi.

23. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, B.B. kot stranski udeleženec z nasprotnim interesom pa v upravnem sporu tudi ni predlagal izvedbe nobenega dokaza (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnicama povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika sta upravičeni do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnicama prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

26. Stroške je v predmetni zadevi priglasil tudi B.B., ki je v postopku sodeloval na strani toženke, saj se je zavzemal za zavrnitev tožbe. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1).