Jedro

Tudi predstavniki zadruge so lahko vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov. Delovanje predstavnikov zadruge je treba v vsaki zadevi konkretno ugotavljati. Pri vsaki denacionalizaciji je treba preizkusiti, ali ne obstojijo ovire za vrnitev nepremičnin (čl. 18 ZDEN). Take ovire so za kmetijska zemljišča predvidene v čl. 27 ZDEN npr. zaradi okrnitve funkcionalnosti kompleksov oz. trajnih nasadov, ali razdrobljenosti parcel. Če predlagatelj ne zahteva vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem lahko prejme priznanico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je zamenljiva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Pri vsaki denacionalizaciji je treba upoštevati, ali je dana odškodnina (po čl. 5 ZDEN pa kupnina) presegla 30 % vrednosti zemljišča, kajti v tem primeru se mora pri denacionalizaciji na ustrezen način upoštevati.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je podana podlaga za vrnitev nepremičnin na osnovi člena 5 Zakona o denacionalizaciji, saj je bila kupna pogodba z dne 21. 1. 1964 glede prodaje parc. št. 615/1-travnik, sklenjena pod vplivom sile in pritiska predstavnikov XX.

Zoper takšen sklep se je pritožila nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da priča XX ni mogel izpovedati nič konkretnega o prisili. Povedal je le, da je tudi svojega očeta prepričal, da je prodal zemljo, s tem pa je priča ščitil tudi svoje koristi, ker tudi sam s sorodniki zahteva vrnitev premoženja po čl. 5 ZDEN. Priča XX je bil le delavec zadruge in ni bil predstavnik oblasti ali državnega organa, zato je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. XX je le prepričeval ljudi, naj prodajo zemljo. Če se je občina strinjala z odkupom, to še ne pomeni, da je šlo za silo ali grožnjo. Zaslišati je treba pričo XX, ki bo opisal razmere odkupa, saj je bil uslužbenec kmetijske zadruge. Preveriti je treba takratno ceno, ki naj bi znašala vrednost enega jajca za 1 m2. Odločba je nezakonita, ker je sodišče ugotovilo, da so pritisk izvajali delavci zadruge. Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa.

Predlagajoča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z mnenjem prvostopnega sodišča,da je podana osnova za izvedbo denacionalizacijskega postopka po čl. 5 ZDEN, saj je bila sporna pogodba sklenjena leta 1964, torej v času, ko je še veljal najmanj en predpis naveden v 3. čl. ZDEN - namreč takrat je še veljal temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, ki je naveden v 29. točki 3. čl. ZDEN.

Prvostopno sodišče pa je preuranjeno odločilo o tem, da je podana podlaga za vrnitev nepremičnin. Pri tem sodišče ni zanesljivo ugotovilo vseh odločilnih dejstev za pravilno uporabo določb 5. čl. ZDEN.

Prvostopno sodišče pa je popolnoma spregledalo določbe 1. odst. 18. čl. v zvezi s čl. 27 ZDEN, saj te določbe govorijo o ovirah za vrnitev nepremičnin.

V novem postopku bo moralo sodišče najprej zanesljivo ugotoviti, ali obstoji podlaga za denacionalizacijo po čl. 5 ZDEN. Citiran predpis zahteva, da je prešlo premoženje v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila kupna pogodba sklenjena zaradi sile in pritiska predstavnikov zadruge. Ob zgolj takšni ugotovitvi je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, saj predstavnikov zadruge ni mogoče šteti med državne organe oziroma predstavnike oblasti.

Toda to ne pomeni, da predstavniki zadruge niso mogli vršiti posrednega pritiska na potencialne prodajalce zemljišč. Grožnja, sila ali zvijača se lahko vrši direktno, ali pa indirektno. Ravno to odločilno dejstvo bo treba v novem postopku ugotoviti in oceniti.

Tudi po sodni praksi so lahko predstavniki zadruge vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti, ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov (tako naprimer odločbi Vrhovnega sodišča Slovenije opr. št. II Ips 398/94 in II Ips 399/94, program Stairs).

Pri ocenjevanju tega dejstva bo treba ponovno oceniti izpovedbo priče XX, da je imel kmet takrat na razpolago prostovoljni odkup ali prisilni odkup, da je šlo v bistvu za kolektivizacijo, da so morali na komite javljati uspeh akcije, da je bila cena za prvorazredno zemljišče nizka itd. Če bo prvostopno sodišče to izpovedbo in ostale izpovedbe prič (zaslišati tudi nove priče), ki so sodelovale pri odkupu in prodaji ocenilo na ta način, da so predstavniki zadruge vršili pritisk v imenu tedanjih oblasti, bo potem podana podlaga za denacionalizacijo po čl. 5 ZDEN.

Z enakega stališča je treba oceniti točko II sporne pogodbe, v kateri je navedena odločba o pristanku za nakup zemljišča s strani Občinskega ljudskega odbora XX. Pri tem je treba ugotoviti, ali je bil omenjeni arondacijski postopek že v teku, ali je bil šele predviden in ali je bil omenjeni arondacijski postopek uporabljan kot oblika pritiska.

Predlagajoča stranka je v predlogu trdila, da je pritisk izvajala Občina XX. V tč. III pogodbe je namreč zapisano, da je komisija za ocenitev zemljišč določila višino kupnine, v naslednji točki pogodbe pa je govor o "dogovorjeni" kupnini. Zato bo treba z zaslišanjem strank in prič ugotoviti, ali so prodajalci imeli možnost svobodnega dogovarjanja glede kupnine.

Če bo sodišče ugotovilo, da obstojijo pogoji za denacionalizacijo po čl. 5 ZDEN, bo moralo nadalje ugotavljati, kakšne oblike denacionalizacije kmetijskega zemljišča prihajajo v poštev glede na določbe čl. 27 ZDEN, ki predpisuje tudi ovire za vrnitev kmetijskih zemljišč v last in posest in sicer zaradi okrnitve funkcionalnosti, okrnitve kompleksov in razdrobljenosti parcel. Sodišče bo moralo ugotoviti dejansko stanje v smislu čl. 27 ZDEN, saj je od tega odvisno, ali je možno kmetijsko zemljišče vrniti v last in posest, ali pa je možno le vzpostaviti solastninsko pravico. Če pa bi predlagajoča stranka spremenila predlog in ne bi več zahtevala vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem bi prišel v poštev drug način denacionalizacije predviden v čl. 27 ZDEN (priznanica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije).

Če bo sodišče odločalo o eni od oblik denacionalizacije, bo moralo upoštevati določbe čl. 72 ZDEN, ki govori o upoštevanju odškodnine, oziroma v konkretnem primeru prejete kupnine za prodano zemljišče. Če bo sodišče pri tem moralo ugotavljati vrednost prodanega zemljišča, bo treba upoštevati Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. list RS, št. 16-783/92 z dne 31. 3. 1992 in št. 21-1050/92 z dne 30. 4. 1992).

Stranki nista priglasili pritožbenih stroškov.