Jedro

1. Revizijske trditve, da spremenjenih okoliščin ni, izpodbijajo dokazno oceno sodišča in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno.

2. Ker je sodišče prve stopnje o višini preživnine odločalo na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala do zaključka glavne obravnave, kasnejših dejstev (v obravnavanem primeru rojstvo otroka v toženčevi družini) ni moglo upoštevati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da mora tožena stranka poleg preživnine, ki je bila nazadnje valorizirana dne 8.10.1992 na znesek 3.908,70 SIT, od 1.4.1993 do 30.6.1993 plačati še znesek 4.091,30 SIT, od 1.7.1993 dalje pa znesek 3.739,60 SIT. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo. Dejstvo, da se je toženec redno zaposlil, ne predstavlja spremenjene okoliščine. Zaposlitev je le formalna. Pri odločanju o višini preživnine je odločilen dejanski zaslužek, ne pa formalno pravno razmerje z delodajalcem. Dvomi sodišča o tem, da potrdilo delodajalca ne dokazuje pravega dohodka tožene stranke, niso utemeljeni. Kot odločilno okoliščino, ki vpliva na preživninsko obveznost, bi moralo sodišče tudi upoštevati, da se je v toženčevi družini rodil otrok. V ostalem se tožena stranka sklicuje na vse trditve, ki jih je navedla v pritožbi. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ob obravnavanju revizije ni ugotovilo, da bi prišlo v postopku do bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena. Vse druge bistvene kršitve določb ZPP revizijsko sodišče obravnava le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsebinsko navaja v razlogih revizije (386. člen ZPP). Tožena stranka tega ni storila.

Sodišče sme po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5. odstavek 132. člena ZZZDR). Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se okoliščine spremenile (toženec se je redno zaposlil, potrebe mladoletne tožnice pa so se povečale). Revizijske trditve, da spremenjenih okoliščin ni, izpodbijajo dokazno oceno sodišča in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dejstva, da prejema toženec redne mesečne dohodke, višine teh dohodkov in v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenih otrokovih potreb, je delna ugoditev tožbenemu zahtevku materialnopravno pravilna. Ker je sodišče prve stopnje o višini preživnine odločalo na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala do zaključka glavne obravnave, kasnejših dejstev (v obravnavanem primeru rojstvo otroka v toženčevi družini) ni moglo upoštevati.

Revizijski predlog, da naj se pritožbene trditve štejejo kot sestavni del revizije, tudi ne more biti upošteven. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje. Že zato njeni razlogi ne morejo biti enaki kot so lahko pritožbeni razlogi proti (nepravnomočni) sodbi sodišča prve stopnje. Sicer pa tudi po določbah ZPP (386. člen) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).