Jedro

Ker je predlog za dopustitev revizije vložila tožnica, ki je odvetnica, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo (I. točka izreka) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 437/2016 z dne 30. 10. 2017. Z njo je tožena stranka v zadevi brezplačne pravne pomoči upravičenke A. A., Postojna, med drugim odločila, da se predlogu upravičenke za razrešitev odvetnice D. Š. iz P. (tožnice v tem upravnem sporu) ugodi in se imenovano odvetnico razreši (1. točka izreka); da se predlogu odvetnice za razrešitev ne ugodi (2. točka izreka) in da se namesto razrešene odvetnice določi odvetnik J. S. (3. točka izreka). Odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da je upravičenka navedla utemeljene razloge za razrešitev postavljenega odvetnika iz devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ta med drugim določa, da sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na predlog upravičenca (ali z njegovo privolitvijo) razrešiti odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti.

2. Zoper izpodbijano sodbo je tožnica pri Okrožnem sodišču v Kopru 14. 9. 2018 vložila predlog za dopustitev revizije. Okrožno sodišče je navedeni predlog 18. 9. 2018 odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču, to pa je navedeni predlog 19. 9. 2018 odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču. Vrhovno sodišče je navedeni predlog prejelo 20. 9. 2018. 3. Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

4. Po prvem in drugem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču. 5. V obravnavani zadevi je tožnica prejela sodbo Upravnega sodišča 30. 7. 2018 (ponedeljek), zadnji dan zakonskega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije, 14. 9. 2018 (petek), pa je vložila predlog za dopustitev revizije pri Okrožnem sodišču. Pristojno (Vrhovno) sodišče je njen predlog prejelo šele 20. 9. 2018, torej tudi ob upoštevanju sodnih počitnic po izteku zakonskega tridesetdnevnega roka za vložitev predloga.

6. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (kakršen je obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

7. Ker je predlog za dopustitev revizije vložila tožnica, ki je odvetnica, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.1 Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

8. Vrhovno sodišče je prepozen predlog za dopustitev revizije zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 38/2016 z dne 29. 2. 2016, X Ips 7/2013 z dne 15. 1. 2013 in X Ips 207/2017 z dne 13. 6. 2017.