Jedro

Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.

Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.

Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "1. Nepravdni postopek se prekine.

2. Nasprotna udeleženka GR se napoti na pravdo zoper predlagatelja AN, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja (da sodijo v skupno premoženje udeležencev nepremičnine parc. št. 269/6 in parc. št. 263/4, obe k.o. x, parc. št. 907/1 k.o. y in parc. št. 789/16, k.o. z, ter denarna sredstva iz naslova kupnine od prodanega osebnega vozila Renault Megane, reg.št. ... v znesku 7.511,27 EUR, kot terjatev skupnega premoženja) in višine deležev udeležencev na skupnem premoženju (da znaša delež nasprotne udeleženke 2/3, delež predlagatelja pa 1/3).

3. Nasprotna udeleženka GR je dolžna vložiti tožbo v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Če bo tožba vložena v tem roku, se bo nepravdni postopek nadaljeval po pravnomočno končani pravdi. Če nasprotna udeleženka ne bo vložila tožbe v tem roku, bo nepravdno sodišče odločilo ne glede na zahtevke, glede katerih je bila nasprotna udeleženka napotena na pravdo".

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog nasprotne udeleženke za delitev nepremičnine parc. št. 789/16 k.o. y, ker ni podana slovenska jurisdikcija. Nepravdni postopek je prekinilo in napotilo nasprotno udeleženko na pravdo z zahtevkom, da znaša njen delež na nepremičninah parc. št. 269/6 in 263/4 k.o. x. do 2/3. Prvo sodišče je nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna tožbo vložiti v roku 15 dni po prejemu sklepa. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da je predmet delitve skupnega premoženja zemljišče in vikend na Z, parc. št. 907/1 k.o. y., in kupnina od prodanega avtomobila Renault Megane v znesku 7.511,27 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je odločitev o zavrženju predloga glede nepremičnine v M napačna. Po tretjem odstavku 48. člena ZMZPP je podana pristojnost slovenskega sodišča. 64. člen ZMZPP ne pride v poštev, saj se v tem postopku odloča le o načinu delitve skupnega premoženja. Nasprotna udeleženka je glede nepremičnine v M. predlagala, da v celoti pripade predlagatelju, ki temu predlogu ni nasprotoval. Tudi ni oporekal trditvi, da ta nepremičnina sodi v skupno premoženje. Predlagatelj je že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine in slovensko sodišče ne bi posegalo v hrvaško jurisdikcijo. Predlagatelj ima večji interes, da mu pripadeta tudi vikend na P. in kupnina za prodano vozilo. Nasprotna udeleženka pa izkazuje večji pravni interes, da ji pripada hiša v L., pri čemer je pripravljena predlagatelja izplačati, če bo to potrebno. O delitvi skupnega premoženja zakoncev je potrebno odločiti v enotnem postopku, saj gre za nedeljiv materialnopravni pojem. Sklep o prekinitvi postopka je nepopoln. Moral bi se nanašati tudi na predmet delitve in obsegati vse premoženje, ki sodi v skupno premoženje udeležencev. Nasprotna udeleženka je izkazala, da sodijo v skupno premoženje tudi nepremičnina v M., vikend na P. in kupnina za prodani avtomobil. Če je prvo sodišče menilo, da se predlagatelj ni strinjal s predmetom delitve oziroma z obsegom skupnega premoženja, bi ga moralo napotiti na pravdo, saj je pravica nasprotne udeleženke bolj verjetna. Tožnica s tožbo, v kateri bi zatrjevala, da je njen delež na nepremičninah v k.o. x. do 2/3, ne more uspeti, saj s takšno tožbo ne bi bilo zajeto celotno skupno premoženje. Nepravilna je tudi odločitev, da je nasprotna udeleženka dolžna vložiti tožbo v roku 15 dni po prejemu sklepa. Tožbo bi bila dolžna vložiti šele po pravnomočnosti sklepa, v danem roku 15 dni. Napačno je stališče prvega sodišča, da bo lahko predmet delitve nepremičnina v k.o. y. šele potem, ko bo lastnik te nepremičnine eden ali oba od udeležencev. Med udeležencema ni sporno, da sta kupila zemljišče na P. in na njem zgradila vikend. Tudi M.M. (zemljiškoknjižna lastnica) ne osporava udeležencema lastninske pravice na tej nepremičnini. Zgolj dejstvo, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, ne more biti razlog za zavrnitev odločanja o tem delu skupnega premoženja. Tudi o tem premoženju je treba odločiti v enotnem postopku. Predlagatelj je tik pred razvezo zakonske zveze udeležencev prodal osebno vozilo, ki je predstavljalo del skupnega premoženja. Glede kupnine za prodano vozilo je sodišče v dveh postopkih zavzelo diametralno nasprotujoči si stališči, obakrat v škodo nasprotne udeleženke. V zadevi prvega sodišča P 9/2008 je nasprotna udeleženka zahtevala od predlagatelja plačilo polovice kupnine za prodano vozilo, njen zahtevek pa je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da kupnine za prodani avtomobil kot del skupnega premoženja ni mogoče obravnavati ločeno, temveč bi bilo potrebno najprej ugotoviti obseg skupnega premoženja in določiti deleže na njem. Dejanja predlagatelja v tem postopku so v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe procesnih pravic in načelom vestnosti in poštenja, saj skuša predlagatelj s spreminjanjem svojih navedb v pravdnem in nepravdnem postopku ter z zlorabo procesnih pravic oškodovati nasprotno udeleženko. Nesporno je, da je predlagatelj tik pred razvezo prodal osebni avtomobil in da zato sodi v skupno premoženje tudi prejeta kupnina. Ni razloga, da kupnina ne bi bila predmet skupnega premoženja in s tem predmet delitve. Prvo sodišče je prezrlo tretji odstavek 118. člena ZNP, po katerem bi moralo udeležence napotiti na pravdo ter nepravdni postopek prekiniti, ne pa predlog za delitev skupnega premoženja v spornem obsegu zavrniti. Sprejeta odločitev prvega sodišča predstavlja tudi kršitev določb Ustave RS o pravici do enakega varstva pravic, pravici do sodnega varstva in pravici do zasebne lastnine.

3. Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz predlagateljevih navedb izhaja, da predlaga delitev solastnega premoženja (ki glede na vpise v zemljiško knjigo po njegovem mnenju ne more predstavljati skupnega premoženja). Nasprotna udeleženka trdi, da spadajo v skupno premoženje udeležencev poleg nepremičnin v k.o. x. tudi nepremičnini v M. in na P. ter kupnina za prodano osebno vozilo, ki je bilo skupno premoženje. Zato vlaga nasprotni predlog za delitev skupnega premoženja. Njenemu predlogu za delitev skupnega premoženja je predlagatelj nasprotoval, ker te delitve ni mogoče urediti v tem postopku. Med udeležencema je torej spor o predmetu delitve, očitno pa tudi o velikosti njunih deležev. Nasprotna udeleženka je namreč sprva uveljavljala delež do 2/3 le na nepremičnini v k.o. x., nato pa je zahtevala tak delež na celotnem zatrjevanem skupnem premoženju. Predlagatelj je v predlogu trdil, da sta deleža udeležencev na nepremičninah v k.o. x. enaka (za vsakega do 1/2) in nasprotoval obravnavanju delitve skupnega premoženja, ki ga zatrjuje nasprotna udeleženka v tem postopku (iz dokaznih listin izhaja, da je predlagatelj v drugih postopkih zatrjeval svoj večji delež na skupnem premoženju).

6. Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju. Glede na nasprotni predlog nasprotne udeleženke, ki trdi, da je v svojem predlogu zajela celotno skupno premoženje udeležencev (v katerega po njenih trditvah sodijo tudi nepremičnine v k.o. x.), se zato predlagatelj ne more upirati zahtevi nasprotne udeleženke, da se v tem postopku obravnava delitev njunega celotnega skupnega premoženja (ko bo v pravdi ugotovljen njegov obseg in če bodo vanj sodile tudi nepremičnine v k.o. x., ob hkratni ugotovitvi njunih deležev na njem).

7. Nasprotna udeleženka trdi, da je del skupnega premoženja tudi nepremičnina v M. na Hrvaškem. V tem delu je prvo sodišče materialnopravno napačno odločilo, ko je zavrglo predlog nasprotne udeleženke. Glede na trditve nasprotne udeleženke (o spornih dejstvih bo odločalo pravdno sodišče) je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini v M. v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije (drugi odstavek 67. člena ZMZPP). Nasprotna udeleženka je podala nasprotni predlog za delitev skupnega premoženja in trdila, da vanj spada tudi nepremičnina v M.. Predlagatelj je na naroku 17.10.2011 le pavšalno prerekal navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog, na nadaljnje navedbe nasprotne udeleženke na naroku, da je tudi nepremičnina v M. del skupnega premoženja in da je za njegovo delitev potrebno izvesti enoten postopek, to pa prav v tej nepravdni zadevi, pa je predlagatelj odgovoril zgolj to, da je treba v tem postopku obravnavati le njegov predlog za delitev solastnine, vprašanje delitve skupnega premoženja pa naj se obravnava v drugem postopku (ki ga lahko nasprotna udeleženka sama začne), pri čemer ni ugovarjal pristojnosti sodišča Republike Slovenije. Predlagatelj je s tem konkludentno privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije (primerjaj tudi drugi odstavek 53. člena ZMZPP). Njegova privolitev, da o nepremičnini v M. odloča sodišče Republike Slovenije, ne velja le za ta nepravdni postopek, ampak tudi za pravdo, na katero je po tem sklepu napotena nasprotna udeleženka, saj nepravdno sodišče ne more samo odločati o spornih dejstvih (prvi odstavek 9. člena ZNP). Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke) ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja obravnava v tem nepravdnem postopku oziroma da nasprotna udeleženka v pravdi, na katero je napotena, svoj tožbeni zahtevek glede te nepremičnine uveljavlja tudi zoper to tretjo osebo.

8. Nasprotna udeleženka trdi, da je predlagatelj pred razvezo njune zakonske zveze prodal osebno vozilo, ki je bilo skupno premoženje, za kupnino v znesku 7.511,27 EUR. Ta kupnina (denarna vrednost prodanega vozila) sodi v tem primeru v skupno premoženje udeležencev in je skupaj z drugimi stvarmi oziroma pravicami v okviru skupnega premoženja prav tako predmet njegove delitve. Zato je treba tudi kupnino za prodano vozilo obravnavati v enotnem postopku delitve celotnega skupnega premoženja.

9. Nepremičnina na P. je zemljiškoknjižno last tretje osebe, predlagatelj je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine v M., predlagatelj pa je potrditvah nasprotne udeleženke tudi prodal navedeno osebno vozilo in obdržal celotno kupnino. Ob tem nasprotna udeleženka uveljavlja na skupnem premoženju višji delež, kot ji ga nudi zakonska domneva o enakih deležih. Predlagatelj se očitno upira delitvi skupnega premoženja, kar kažejo njegova procesna dejanja v tem postopku (med drugim ni odgovoril na pripravljalno vlogo nasprotne udeleženke z dne 27.10.2011, v kateri uveljavlja višji delež na celotnem skupnem premoženju). Glede na vse okoliščine je jasno, da nasprotna udeleženka izkazuje tudi večji interes za delitev skupnega premoženja. Z vidika drugega odstavka 9. člena ZNP je zato treba napotiti nasprotno udeleženko na pravdo glede ugotovitve obsega celotnega skupnega premoženja in deležev udeležencev na njem.

10. Nasprotna udeleženka pravilno opozarja, da začne teči rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 9. člena ZNP po pravnomočnosti sklepa o napotitvi na pravdo, kar je pritožbeno sodišče ustrezno upoštevalo pri svoji odločitvi.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).