Jedro

Spor o ureditvi meje je posredno lahko hkrati tudi spor o lastnini nad spornim mejnim prostorom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil predlog za sodno ureditev meje. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom ustavilo nepravdni postopek in predlagajočo stranko napotilo, da svojo zatrjevano pravico uveljavlja v pravdnem postopku. Predlagatelj in nasprotni udeleženki M.Z. in M.G. si lastijo isti del zemljišča (del parc. št. 276/17, k.o. x v izmeri 102 m2). Iz navedb udeležencev v tem postopku naj bi bilo po prepričanju prvostopenjskega sodišča razvidno, da gre za spor o lastnini mejnih parcel in ne le za spor o meji.

2. Zoper takšen sklep je vložil pritožbo predlagatelj. V pritožbi meni, da v vsakem postopku zaradi ureditve meje obstaja tudi spor o lastninski pravici na določenem delu zemljišča. Postopek o ureditvi meje, kjer ne bi bila sporna lastnina določenega pasu zemljišča, po njegovem mnenju ne obstaja. V tej nepravdni zadevi naj bi tudi ne bilo spora o lastninski pravici mejnih parcel. Poznana naj bi bila lastnika mejnih parcel. Spor obstaja le glede tega, kjer se parcela predlagatelja konča in kje se nadaljuje parcela prve in druge nasprotne udeleženke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek za ureditev meje je nepravdni postopek, urejen v 131. členu in naslednjih ZNP.(1) Materialnopravni temelj za ureditev meje se nahaja v 77. členu SPZ (2) in naslednjih. Glede na 1. odstavek 77. člena SPZ se lahko meja uredi na temelju močnejše pravice. Odločanju o pravici se torej v postopku za ureditev meje ni mogoče izogniti, če se močnejša pravica zatrjuje in če so izpolnjene ostale predpostavke iz 77. člena SPZ za ureditev meje po močnejši pravici.

5. Sodna praksa se je že ukvarjala z interpretacijo pojma „močnejša pravica“. Odločila je, da je kot „močnejšo pravico“ treba razumeti lastninsko pravico (odločba Višjega sodišče v Ljubljani, opr. št. II Cp 3482/2005, odločbi Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 140/2009 in I Cp 272/2005). Že doslej se je v postopkih za ureditev meje na primer tudi moralo presoditi, ali se lastninska pravica ni nemara pridobila na katerega od načinov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, npr. na temelju priposestvovanja (glej odločbo Višjega sodišče v Ljubljani, opr. št. II Cp 3482/2005 in Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 272/2005) ali kakšnem drugem pravnem temelju. Spor o ureditvi meje je torej posredno lahko hkrati tudi spor o lastnini nad spornim mejnim prostorom. Za takšen spor gre tudi v tej zadevi.

6. Predlagatelj je namreč zatrjeval dejstva, ki ki bi lahko kazala na obstoj lastninske pravice na spornem mejnem prostoru (delu parcele s parc. št. 276/17, k.o. x). Trdil je, da je sporni mejni prostor funkcionalno zemljišče k zgradbi z naslovom U., ki stoji na sosednji parceli (k parceli parc. št. 276/17, k.o. x) in katere lastnik naj bi bil. Zatrjeval je poleg tega tudi obstoj dolgotrajne nemotene in lastniške posesti. Če bi se te trditve izkazale za pravilne, bi bil predlagatelj lahko lastnik spornega mejnega prostora.

7. Spora o lastninski pravici nad mejnima parcelama pa ni bilo, kot je predlagatelj pravilno menil v svoji pritožbi. Nobeden od udeležencev namreč ni izpodbijal obstoja lastninske pravice kakšnemu drugemu udeležencu na parceli kot takšni.

8. Predlagateljeva pritožba je torej utemeljena. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko odločbo razveljavilo na temelju 3. točki 365. člena ZPP in 37. členu ZNP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. točki 165. člena ZPP in 37. členu ZNP.

(1) Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/1986 , 20/1988, Ur.l. RS, št. 87/2002-SPZ, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr; v nadaljevanju: ZNP).

(2) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ).