Up-30/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. na seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba dr. A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1655/95 z dne 3. 11. 1999 v zvezi s sklepom Ministrstva za kulturo št. 464-55/94 z dne 28. 9. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnici v ustavni pritožbi navajata, da je takoj po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) njuna tedaj še živa mati pri upravnem organu takratne Občine Maribor vložila zahtevo za denacionalizacijo z vsemi prilogami. Del zahtevka je bil leta 1994 odstopljen Ministrstvu za kulturo (v nadaljevanju Ministrstvo), ki je zahtevo za denacionalizacijo zavrglo, ker pritožnici vloge kljub pozivu nista dopolnili. Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo v upravnem sporu zoper navedeno odločitev Ministrstva.

2.Pritožnici zatrjujeta, da je od vseh zahtevanih prilog manjkalo le potrdilo o državljanstvu, ki naj bi ne bilo predloženo, ker je bilo izdano šele leta 1996. Napačno naj bi ravnala Upravna enota Maribor, ker naj bi Ministrstvu ne dostavila vseh potrebnih prilog, pritožnici pa naj bi ves čas menili, da manjka le navedeno potrdilo o državljanstvu. Ministrstvo naj bi zato napačno in preuranjeno zavrglo zahtevo za denacionalizacijo, Vrhovnemu sodišču pa pritožnici očitata, da zadeve ni pregledalo. Zato naj bi bile pritožnicam kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave, iz četrtega odstavka 15. člena Ustave in iz 22. člena Ustave.

B.

3.Iz navedb in zatrjevanj pritožnic izhaja predvsem oporekanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na to je treba poudariti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki bi ugotavljala, ali so organi pri svojem odločanju oziroma sojenju dejansko stanje pravilno ugotovili in materialno pravo prav uporabili. Ustavno sodišče ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja samih po sebi, pač pa le, ali so bile v postopku ugotavljanja dejanskega stanja kršene kakšne ustavne pravice procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnici ne izkažeta in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi njunih navedb in proučitve spisa Ministrstva, ki ga je Ustavno sodišče vpogledalo, ni ugotovilo.

4.Ministrstvo je zahtevo za denacionalizacijo zavrglo, ker vloga v postavljenem roku ni bila dopolnjena. V obravnavani zadevi na procesni položaj stranke ne vpliva okoliščina, ali je upravni organ Ministrstvu poslal vse listine, ki jih je prvotna vlagateljica priložila svoji zahtevi za denacionalizacijo. Iz spisa Ministrstva je namreč razvidno, da navedba pritožnic, da zahtevi za denacionalizacijo ni bilo priloženo le potrdilo o državljanstvu, ne drži. Pritožnici Ustavnemu sodišču nista predložili nobene kopije listin, za katere zatrjujejo, da so bile priložene že zahtevi za denacionalizacijo, in zaradi česar naj bi bila odločitev o zavrženju zahteve za denacionalizacijo arbitrarna. Iz navedb o prilogah, ki naj bi bile priložene "predlogu za denacionalizacijo nepremičnin" z dne 30. 6. 1992, je razvidno, da vlogi od zahtevanih listin (poleg potrdila o državljanstvu) nista bila priložena vsaj zahtevana kopija katastrskega načrta in pooblastilo odvetniku za zastopanje.

Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da sta pritožnici upravičeno menili, da manjka le potrdilo o državljanstvu. Pooblaščenec pritožnic je namreč v odgovoru na naknaden poziv z dopisom z dne 4. 5. 1995 Ministrstvo prosil za "prolongiranje pošiljatve vseh ostalih listin", ki jih je to s pozivom na dopolnitev vloge z dne 20. 7. 1994 in z dne 19. 4. 1995 zahtevalo poleg potrdila o državljanstvu; v dopisu z dne 21. 7. 1995 pa je Ministrstvu v odgovoru na poziv za dopolnitev vloge zagotavljal, da imajo vse "ostale" zahtevane listine (tj. razen potrdila o državljanstvu) že zbrane, vendar jih ni poslal. Iz izpodbijanih odločb je jasno razvidno, da je bila zahteva zavržena, ker vlogi kljub pozivu in opozorilu na posledice po drugem odstavku 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, p.b. - ZUP86) ni bila predložena nobena od zahtevanih listin (niti pooblastilo za zastopanje) in ne zato, ker ni bilo predloženo potrdilo v zvezi z državljanstvom. Zato je sklicevanje pritožnic na okoliščino, da je bilo potrdilo v zvezi z državljanstvom izdano naknadno, irelevantno. Prav tako so irelevantne navedbe pritožnic, da je Upravna enota Maribor prekinila denacionalizacijski postopek (o katerem odloča v okviru svojih pristojnosti) in zahtevala izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu po tretjem odstavku 63. člena ZDen. Denacionalizacijski postopek pri Upravni enoti Maribor je drug postopek, odločitev v obravnavani zadevi pa ni odvisna od vodenja tega drugega postopka.

5.Izpodbijana odločitev torej ni očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve. Zato je ni mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave in med drugim vsebuje prepoved sodniške samovolje pri odločanju. Zgolj dejstvo, da pritožnici s pravnim sredstvom zoper izpobijani sklep Ministrstva nista uspeli, pa samo po sebi tudi ne pomeni kršitve četrtega odstavka 15. člena Ustave.

6.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan