Jedro

Za izročitev tujca tuji državi morajo biti izpolnjeni prav vsi pogoji, saj so ti predpisani kumulativno.

V zadnjem letu dni so se razmere v Ruski federaciji zaradi vojnega stanja v njeni neposredni bližini tako močno spremenile, da terjajo posebej pazljivo presojo v zadevah izročitve tujcev tej državi. Izkazani so znatni temelji za sklep, da v državi prosilki ni nikakršnih pravnih varovalk, ki bi tujca ščitile pred realnim tveganjem, da bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP ter da obstoji realna verjetnost mučenja oziroma nečloveškega ter ponižujočega ravnanja s tujcem, če bi bil izročen Ruski federaciji.

Izrek

Sklep Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 24236/2020-150 z dne 13. 1. 2023 se potrdi.

Obrazložitev

1. V postopku izročitve tujca A. A. Ruski federaciji na podlagi razpisane mednarodne tiralice Ruske federacije z dne 15. 5. 2020, ki jo je izdalo Okrožno sodišče Kuzminsky, Moskva, zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi v uvodu tega sklepa navedenih kaznivih dejanj, je po opravljenem ponovljenem postopku zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem (sodišče prve stopnje) s sklepom, navedenim v izreku, pod točko I zavrnil prošnjo za izročitev tujca iz razloga, ker niso izpolnjeni vsi pogoji po 522. členu ZKP, in sicer pogoj iz 14. točke prvega odstavka tega člena, ter pod točko II odločil, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki tujca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proračun sodišča. 2. Skladno s prvim odstavkom 527. člena ZKP je bil sklep nato po uradni dolžnosti poslan Višjemu sodišču v Ljubljani (sodišče druge stopnje), ki je pred odločitvijo pridobilo mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Višja državna tožilka B. B. je v mnenju z dne 24. 2. 2023, ki ga je sodišče druge stopnje prejelo 27. 2. 2023, zavzela stališče, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izpolnjen pogoj iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, posledično pa niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za izročitev zahtevane osebe Ruski federaciji, zato sodišču druge stopnje predlaga, da sklep potrdi.

3. Po preučitvi prvostopenjskega sklepa, mnenja višje državne tožilke in podatkov v spisu sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da izročitev tujca ni dopustna, saj ni izpolnjen pogoj iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, kot je to pravilno ugotovilo in obrazložilo sodišče prve stopnje v točkah 27 in 28 sklepa.

4. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje ugotovitvi, da je ostalih trinajst pogojev izpolnjenih, vendar morajo biti za izročitev tujca tuji državi izpolnjeni prav vsi pogoji, saj so ti predpisani kumulativno. Čim manjka katerikoli pogoj, mora sodišče ugotoviti, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev. Obstaja namreč verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen oziroma bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma se ga na takšen način kaznovalo. Navkljub navedbam Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije, da se bo v primeru izročitve tujec nahajal v zavodu, kjer se upoštevajo standardi, navedeni v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. 11. 1950 in Evropskih zaporniških pravilih z dne 11. 1. 2006 in da lahko tudi sodelavci Veleposlaništva Republike Slovenije v Ruski federaciji obiščejo zavod s ciljem kontrole izpolnjevanja garancij, pa sodišče prve stopnje upravičeno ni spregledalo, da so se v zadnjem letu dni razmere v Ruski federaciji zaradi vojnega stanja v njeni neposredni bližini tako močno spremenile, da terjajo posebej pazljivo presojo v zadevah izročitve tujcev tej državi in da so posledično izkazani znatni temelji za sklep, da v državi prosilki ni nikakršnih pravnih varovalk, ki bi tujca ščitile pred realnim tveganjem, da bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP ter da obstoji realna verjetnost mučenja oziroma nečloveškega ter ponižujočega ravnanja s tujcem, če bi bil izročen Ruski federaciji. Države članice Evropske unije, med njimi tudi Republika Slovenija, so se namreč kot odziv na vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini odločile omejiti pravosodno sodelovanje z Rusko federacijo na najnujnejši minimum, še bolj pomembno pa je, da je Ruska federacija dne 16. 9. 2022 prenehala biti visoka pogodbenica EKČP, zaradi česar prebivalci te države nimajo več dostopa do Evropskega sodišča za človekove pravice ter se je tako varstvo človekovih pravic v tej državi še poslabšalo. Pri tem pa je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo tudi podatke Amnesty International Slovenije z dne 22. 4. 2021, iz katerih izhaja, da je Ruska federacija že v letu 2021 zavrnila prošnjo za obisk posebnega poročevalca ZN s področja mučenja ter da iz Odbora proti mučenju z dne 28. 8. 2018 izhaja, da so bile ugotovljene sistemske pomanjkljivosti, in sicer mučenje ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje, od trenutka priprtja se temeljne pravne varovalke ne spoštujejo, navedena je visoka raven mučenja ter predvsem nepreiskanost slednjega, priporniki in zaporniki pa nimajo na voljo učinkovitih možnosti prijav mučenja ali grdega ravnanja, poleg tega je prisoten še problem prezasedenosti ter drugi vidiki neprimernih bivanjskih pogojev.

5. Ker je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo izročitev tujca, je pravilno odločilo še, da stroški kazenskega postopka, navedeni v točki II izreka preizkušanega sklepa, bremenijo proračun sodišča.