Jedro

Če s pogodbo ni določeno drugače, se šteje, da je bil dogovorjen neizključni prenos (materialnih avtorskih pravic).

Če ni določeno, katere posamične materialne avtorske pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, se šteje, da so prenešene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe (teorija o pogodbenem namenu prenosa).

Nično je določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih (npr. na vseh delih določene kolekcije).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi ter se mu zadeva v tem delu vrne v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo na zaseg, izključitev iz prometa in hrambo vseh primerkov ("K-jeve") kobaltno modre skodelice z grbastim oprijemačem, ki jih tožena stranka v svojih poslovnih knjigah opredeljuje s šifro 682 in kot artikel "skodelica modra C8013", ter na prepoved njenega uvoza in njene prodaje na slovenskem trgu (gl. sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.10.1999, opr. št. VIII Pg 277/99-5); nato pa je zavrnilo ugovor (pooblaščencev) tožene stranke proti sklepu o izdani začasni odredbi (gl. 1. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16.11.1999, opr. št. VIII Pg 277/99-25).

Tožena stranka se je proti drugemu sklepu pritožila (po svojih pooblaščencih). Uveljavljala je vse pritožbene razloge (iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99)), predlagala pa spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo ugovoru ter spremembo sklepa o začasni odredbi z zavrnitvijo predloga in razveljavitvijo vseh že opravljenih izvršilnih dejanj. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe po prvem (in drugem) odstavku 170. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP); sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da mora predlagatelj za izdajo takšne začasne odredbe izkazati le eno predpostavko, in sicer verjetnost kršitve izključne pravice, kar v bistvu pomeni, da mora izkazati obstoj štirih podpogojev: verjetnost obstoja avtorskega dela, verjetnost obstoja izključne pravice, verjetnost imetništva te pravice in verjetnost njene kršitve.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu utemeljilo verjetnost obstoja avtorskega dela z razlogi, s katerimi se je mogoče strinjati.

Čeprav je pri delih uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja sicer ustvarjalni manevrski prostor zožen in pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, pa kombinacija barve in oblike pri ročno izdelani porcelanasti skodelici (in krožniku) z grbastim oprijemačem v kobaltnem lošču, žgani pri 1240 stopinjah, tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja tisto ustvarjalnost, črpano iz splošne kulturne dediščine človeštva (oz. simbolike starodavnih civilizacij), zaradi katere je "K-jevo skodelico" (vsaj za potrebe postopka zavarovanja) mogoče šteti kot avtorsko delo. Navedena kombinacija namreč kaže na individualne poteze O. K., zaradi katerih je opisano skodelico (in krožnik) mogoče šteti kot subjektivno novost (če že ne kot objektivno).

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu poskusilo utemeljiti tudi verjetnost obstoja izključne pravice in verjetnost imetništva te pravice tožeče stranke kot predlagateljice (izdane) začasne odredbe, vendar pa razlogi niso sprejemljivi, saj niso razlogi o odločilnih dejstvih.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je imetnica materialnih avtorskih pravic na "K-jevi skodelici", vendar pa sodišče prve stopnje ni (niti do stopnje verjetnosti) ugotovilo, ali gre pri tej ("K-jevi") skodelici za "veliko kavno skodelico v porcelanu" iz prve alinee 4. člena avtorske pogodbe z dne 20.3.1997, št. 9/3PG/97 (priloga A8), saj je to zmotno štelo za brezpredmetno. Zmotno zato, ker je v primeru, če gre pri "K-jevi skodelici" za nadaljnji izdelek v okviru ponudbe R-ovih poslovnih daril, ki "ob podpisu pogodbe še ni mogel biti specificirano določen", potrebno upoštevati 3. točko 79. člena ZASP, po kateri je nično določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih, me katera je mogoče šteti tudi vsa dela določene kategorije oz.

kolekcije.

Tožeča stranka je (skladno z domnevo iz 75. člena ZASP) uveljavljala pravico distribucije, v katero naj bi z uvozom spornih skodelic iz Kitajske posegla tožena stranka. Tako (na ugotovitev, da je tožena stranka kršila njeno materialno avtorsko pravico, in sicer pravico distribucije) se je glasil tudi zahtevek tožeče stranke, ki ga je želela zavarovati z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je trditvam tožeče stranke in predlogu začasne odredbe nekritično sledilo.

Nekritično zato, ker kljub ugovoru tožene stranke ni pojasnilo, kako je glede na 1. člen in prvo alineo 4. člena avtorske pogodbe (v zvezi z drugim odstavkom 75. člena (in tudi prvim odstavkom 77. člena) ZASP) zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do distribuiranja "K-jeve skodelice". Nekritično tudi zato, ker tudi ni pojasnilo, kako je glede na 1. člen in prvo alineo 4. člena avtorske pogodbe (v zvezi s tretjim odstavkom 76. člena ZASP) zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do uvoza kobaltno modre skodelice z grbastim oprijemačem i Kitajske, tožena stranka pa ne. Razlogovanje sodišča prve stopnje (v izpodbijanem sklepu) o pridobitvi pravice (na območju Republike Slovenije) je namreč preuranjeno, saj še ni ugotovljeno, katero pravico je tožeča stranka sploh pridobila (s prenosom z omenjeno avtorsko pogodbo).

Tožeča stranka je zatrjevala, da je pridobila izključno pravico distribucije, in sicer na podlagi 6. člena avtorske pogodbe; tožena stranka pa je ugovarjala, da ni kršila izključne pravice tožeče stranke (oporekala je, da bi tožeča stranka sploh imela kakšno izključno pravico). Vendar pa se sodišče prve stopnje do tega ugovora ni opredelilo, ampak je nekritično sledilo trditvam tožeče stranke.

Nekritično zato, ker 6. člen avtorske pogodbe govori le o ekskluzivnem sodelovanju O. K. in tožeče stranke na področju izbrane oblike in predvsem barve drobnih izdelkov, ki so predmet te pogodbe, ne govori pa o izključnem prenosu materialnih avtorskih pravic (prim.

1. člen in prvo alineo 4. člena avtorske pogodbe). Ker samo (na podlagi teorije o pogodbenem namenu prenosa) ni ugotovilo, da bi bil dogovorjen izključni prenos, je na podlagi prvega odstavka 75. člena ZASP prej mogoče domnevati neizključni prenos, kot pa izključni.

Domneva glede obsega prenosa je namreč pomembna zato, ker je začasno odredbo po prvem odstavku 170. člena ZASP mogoče predlagati le, če predlagatelj izkaže (za verjetno), da je bila kršena njegova izključn pravica.

Ker je torej sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP/99 pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter mu zadevo v tem delu vrnilo v nov postopek, v katerem naj ponovno odloči o ugovoru tožene stranke (z dne 22.10.1999, dopolnjenem dne 25.10.1999) zoper sklep o začasni odredbi z dne 13.10.1999, opr. št. VIII Pg 277/99-5. Istočasno pa tudi o ugovoru tožene stranke (z dne 1.12.1999) zoper sklep o začasni odredbi z dne 26.11.1999, opr.št. VIII Pg 277/99-34. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da predmet zavarovanja z začasno odredbo ni zahtevek O. K. zaradi kršitve njegovih materialnih avtorskih pravic, ampak da je to zahtevek tožeče stranke zaradi nanjo prenešenih materialnih avtorskih pravic (katerih in v kolikšnem obsegu zaenkrat še ni ugotovljeno). Prav tako pa naj v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke na prepoved uvoza spornih skodelic in v zvezi z začasno odredbo na prepoved njihovega uvoza upošteva (na kar utemeljeno opozarja tožena stranka), da iz podatkov spisa izhaja, da je skodelice uvozilo L. d.o.o., ne pa tožena stranka (ki je bila sicer njihov kupec).

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, je odločitev o stroških pritožbe (tožene stranke) na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP/99 pridržalo za novo končno odločbo.