Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Ni podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 529/2014-3k z dne 4. 8. 2015 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin (v nadaljevanju pritožnica) predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za revizijo v upravnem sporu zaradi odmere davka po 68. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse v tem upravnem sporu zavrnilo, ker je ugotovilo, da pritožnica ni resnično, točno in popolno izpolnila obrazca ZST-1, s katerim dokazuje svoje slabo premoženjsko stanje in posledično upravičenost za taksno oprostitev.

3. Pritožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožničinemu predlogu v celoti ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Podatke, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo iz uradnih evidenc, podrobneje razlaga in pojasnjuje, da družina Stojanović ne razpolaga s premoženjem in nima prihodkov, na podlagi katerih bi lahko upravičeno sklepali, da plačilo sodne takse in stroškov postopka ne bi resno ogrozilo socialnega položaja. Zato pritožnici sploh ni jasno, kaj bi še lahko zatrjevala in predložila k predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zaradi navedenega bi moralo sodišče prve stopnje predlogu za oprostitev sodnih taks v konkretnem primeru ugoditi, ali pa vsaj odlogu oziroma obročnemu plačilu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks v obravnavani zadevi presojalo na podlagi pritožničinih navedb v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in na podlagi podatkov v pisnih izjavah o pritožničinem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Iz navedenih izjav je ugotovilo, da pritožnica svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljuje z navedbami, da je brezposelna, da živi skupaj z možem, sinom in hčerjo, da ne prejema ne plače, ne pokojnine, niti kakršnegakoli drugega denarnega prejemka, da nima prihrankov, da je lastnica stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živi, njene vrednosti pa ne more oceniti, da ni lastnica druge nepremičnine, da ni lastnica osebnega vozila, niti nima kakšnega drugega premoženja večje vrednosti. Njen soprog ni prejemnik denarne socialne pomoči, zaposlen je 4 ure mesečno, za kar prejme mesečno 77,90 EUR, drugih prejemkov ali premoženja pa nima. Sin ni prejemnik denarne socialne pomoči, prejema okoli 900,00 EUR plače, drugega premoženja ali prejemkov nima in tudi hči nima premoženja, prejema pa 190,00 EUR mesečno štipendije.

6. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) preverilo in pridobilo potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov in drugih, in sicer je iz aplikacije Geodetske uprave Republike Slovenije ugotovilo, da je pritožnica lastnica dveh nepremičnin v katastrski občini ...: 16 in 17, katerih skupna ocenjena vrednost znaša 153.816,42 EUR, iz aplikacije Ministrstva za notranje zadeve e-RISK, da je tudi lastnica osebnega vozila Ford Mondeo, 1.8 TDCI, in da sta na pritožničinem stalnem naslovu registirani dve pravni osebi, to sta A., d. o. o., - v stečaju, katere družbenica je bila pritožnica, pa ni več, in B., d. o. o., katere edini družbenik je pritožničin sin.

7. Na podlagi navedenih ugotovitev je pritožničini izjavi odreklo dokazno vrednost in zaključilo, da ni uspela izkazati pogojev za upravičenost taksne oprostitve.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj temelji na napačnem stališču, da že ugotovljena neskladnost med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 o sodnih taksah zadošča za sklep, da pogoj za oprostitev plačila sodnih taks ni izpolnjen.

9. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015) sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Tudi pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče skladno z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1 skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

10. Sodišče odloča o oprostitvi plačila na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Predlogu mora priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek). Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek).

11. Iz navedenih določb izhaja, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te določbe pa ne dajejo podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti vselej ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bo občutno poseženo v sredstva za preživljanje. Vrhovno sodišče je takšno stališče že sprejelo v več zadevah, npr. I Up 55/2015 in I Up 302/2015. 12. Ker sodišče prve stopnje zaradi neuporabe prvega odstavka 11. člena ZST-1 ni ugotavljalo, ali bi plačilo sodne takse za revizijo občutno zmanjšalo pritožničina sredstva za preživljanje, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V njem bo moralo pred izdajo sklepa preveriti, ali je podlagi vseh pridobljenih podatkov pritožnica upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse za revizijo.