Jedro

Pooblastilo, s katerim predstojnik individualno vodenega organa prenese del svojih pristojnosti na drugo osebo, ni upravni akt.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem obsegu potrdi.

2. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se kot prepozna zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, ker pooblastilo načelnika Upravne enote ... z dne 23.7.2003, katerega odpravo želi doseči tožeča stranka, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu (1. točka izreka); ob smiselni uporabi navedene zakonske določbe pa je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da ima originarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah predstojnik organa (28. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), ki lahko s pooblastilom prenese svoje pristojnosti na drugo osebo, zaposleno pri istem organu bodisi v celoti (to je za vodenje postopka in odločanje) ali pa v omejenem obsegu (samo za vodenje postopka). S spornim pooblastilom je predstojnik organa zgolj organiziral izvrševanje svojih pristojnosti. Zato pooblastilo nima narave upravnega akta (z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pooblaščenca, na katerega so prenesene pristojnosti predstojnika), niti ne gre za upravo stvar v smislu 2. člena ZUP. Vložena tožba je procesna predpostavka za izdajo zahtevane začasne odredbe. Ker ta procesna predpostavka v obravnavanem primeru, ko je sodišče tožbo zavrglo, ni več podana, je posledično zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je pred delovnim in socialnim sodiščem že sklenil sodno poravnavo s tožečo stranko (z dne 29.3.2006). Sodišče prve stopnje bi zato moralo v izpodbijanem sklepu med strankama sklenjeno poravnavo pripoznati, postopek pa ustaviti. Stroške postopka je že plačal v zadevi pred delovnim in socialnim sodiščem, sedaj pa so mu ponovno zaračunani.

K 1. točki Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo predlagal odpravo pooblastila načelnika Upravne enote .... z dne 23.7.2003, izdanega na podlagi 2. odstavka 28. člena ZUP. Z omenjenim pooblastilom je predstojnik individualno vodenega organa tožnika pooblastil za vodenje postopkov pred odločitvijo, ne pa tudi za izdajanje odločb oziroma sklepov, s katerimi se konča postopek.

Iz določb 28. člena ZUP (na katerem temelji sporno pooblastilo) izhaja originarna pristojnost predstojnika monokratičnega (individualno vodenega) organa za odločanje v upravnem postopku (1. odstavek). Predstojnik monokratičnega organa pa lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (pri čemer pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo - 2. in 3. odstavek) ali pa za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe (1. odstavek 30. člena ZUP).

Pooblastilo je enostranski akt, s katerim pooblastitelj prenese del svojih pristojnosti na drugo osebo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da s pooblastilom drugi osebi predstojnik državnega organa na eni strani organizira izvrševanje svojih pristojnosti, po drugi strani pa pooblaščencu daje pravno podlago za opravljanje dejanj v upravnem postopku ali pa tudi za odločanje v upravnih zadevah. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pooblastilo ne more imeti narave upravne odločbe po ZUP, saj se z njim ne odloča o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Prav tako pa v zadevi ne gre za upravno stvar, opredeljeno v 2. členu ZUP (odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava).

Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.

V pritožbi uveljavljani ugovor na drugačno odločitev nima vpliva. Ker s tožbo izpodbijano pooblastilo ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, sodišče ne more slediti tožnikovemu predlogu za sklenitev sodne poravnave.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper 1. točko izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS.

K 2. točki Po določbi 5. odstavka 69. člena ZUS se stranka lahko pritoži zoper sklep, s katerim je odločeno o njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe, v roku 3 dni.

V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova zahteva za izdajo začasne odredbe, tožniku vročen 4.5.2006 (vročilnica pripeta k list. št. 17). Zakonski rok 3 dni za vložitev pritožbe je potekel 8.5.2006. Tožnik je vložil pritožbo priporočeno po pošti 18.5.2006 (kuverta pripeta k list. št. 20 in 21), torej po preteku omenjenega zakonskega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper 2. točko izpodbijanega sklepa zavrglo kot prepozno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS.