Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj je tožnik tožbo zoper sklep o razporeditvi na delo v Ljubljano umaknil takoj, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila (ko mu je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo v Mariboru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka krije svoje stroške postopka in stroške tožeče stranke, ki jih je tožeči stranki dolžna povrniti v znesku 215,88 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po vložitvi tožbe, zato je dolžna kriti tako svoje kot tudi stroške tožeče stranke. Tožena stranka poudarja, da vložitev tožbe na odločitev tožene stranke za pripravo novih pogodb o zaposlitvi ni imela nobenega vpliva, ker jih je pripravila že v času, preden je prejela tožbo, kar je bilo tožniku znano. Nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih je kot kraj opravljanja dela določen A. in ne več B., so prejeli vsi uslužbenci, ki jih je prevzela tožena stranka na podlagi spremembe Zakona o železniškem prometu in ne le tožnik. Tožnik je novo pogodbo podpisal 23. 11. 2011 z začetkom veljavnosti 1. 12. 2011. Ob tem še poudarja, da je tožnik novo pogodbo o zaposlitvi podpisal 23. 11. 2011, kar je celo le tri dni pred potekom roka, ki ga je imela na razpolago tožena stranka za podajo odgovora na tožbo, predlog za umik pa je podal šele 20. 2. 2012, zato tožena stranka meni, da tožbe ni umaknil takoj, kot je to zapisano v 158. členu ZPP. Tako je tožena stranka po nepotrebnem podala odgovor na tožbo kakor tudi ostale vloge. Ob tem se sklicuje na identično zadevo opr. št. I Pd 1636/2011, kjer je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani po ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, plačilo stroškov postopka naložilo v plačilo tožeči stranki, med ostalim tudi zaradi poznega umika tožbe (tožeča stranka je pogodbo o zaposlitvi podpisala 21. 11. 2011, tožbo pa umaknila šele 6. 2. 2012). Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma podredno, da izpodbijani del sklepa spremeni tako, da odloči, da stroške postopka krije tožeča stranka, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 365. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj pritožba le pavšalno navaja tudi pritožbeni razlog iz prve alinee 1. odstavka 338. člena ZPP, pri čemer pa ne pove, katero bistveno kršitev očita sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik tožbo vložil 20. 10. 2011 in sicer po tem, ko je toženka zavrnila njegovo pritožbo zoper sporni sklep o razporeditvi na delo v Ljubljano. Zaradi zavrnitve pritožbe, je imel tožnik interes za vložitev tožbe. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in navedla, da bo za tožnika pripravila novo pogodbo o zaposlitvi. Da je izpolnila tožbeni zahtevek, je sodišče obvestila z vlogo z dne 17. 2. 2012, ko je predložila tudi dne 23. 11. 2011 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek in toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

Ne glede na pritožbene navedbe, da tožba na pripravo novih pogodb o zaposlitvi ni imela nobenega vpliva, je dejstvo, da je tožena stranka izpolnila zahtevek po vložitvi tožbe in celo po vložitvi odgovora na tožbo. V času med podpisom nove pogodbe o zaposlitvi in tožnikovim umikom tožbe, niso toženi stranki nastali nobeni stroški. Odgovor na tožbo je namreč podala še pred podpisom pogodbe o zaposlitvi dne 23. 11. 2011 t.j. 17. 11. 2011, z vlogo z dne 17. 2. 2012 pa ji tudi niso nastali nobeni stroški (vsaj iz spisa kaj takega ne izhaja). Tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (1. odstavek 158. člena ZPP), saj je tožnik takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, umaknil tožbo.

Pritožba je glede na navedeno neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela zato na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške.