Jedro

Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 152,40 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 35,70 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da toženka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna povrniti njegove stroške v višini 199,90 EUR v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožniku naloži plačilo stroškov toženke v višini 92,92 EUR. Navaja, da bi sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov moralo upoštevati uspeh strank v postopku. Glede na to, da je tožnik zvišal tožbeni zahtevek, toženka pa mu je plačala 377,05 EUR bruto, znaša uspeh tožnika 19,5 %, toženke pa 80,5 %, tako da bi ji tožnik moral povrniti 92,92 EUR njenih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. V predmetni zadevi je tožnik v tožbi zahteval 444,92 EUR bruto, nato pa z vlogo z dne 5. 12. 2017 predlagal spremembo tožbe tako, da je zahteval plačilo 1.927,98 EUR bruto. Toženka je tožniku 5. 12. 2017 plačala 377,05 EUR iz naslova glavnice ter zamudne obresti, tožnik pa je 5. 2. 2019 tožbo v celoti umaknil. 7. Neutemeljeno se toženka zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločiti glede na uspeh strank v pravdi, pri tem pa upoštevati spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi odločitve o stroških postopka pravilno navedlo in upoštevalo "prvotno vrednost spora", kar pomeni, da do spremembe tožbe ni prišlo. Na podlagi 185. člena ZPP je za spremembo tožbe po vročitvi prvotne tožbe v odgovor potrebna privolitev toženke oziroma bi se toženka morala spustiti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Toženka v spremembo tožbe ni privolila, niti se ni spustila v njeno obravnavanje, saj po vložitvi tožnikove vloge ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tudi sodišče spremembe tožbe ni izredno dovolilo in o tem ni sprejelo ustreznega sklepa.

8. Kljub navedenemu pa sodišče prve stopnje o stroških postopka ne bi smelo odločiti na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, saj tožnik tudi v nespremenjeni tožbi ni uspel v celoti. Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.

9. Sodišče prve stopnje je tožniku po določilih Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) odmerilo stroške v višini 199,90 EUR, glede na 85 % uspeh v pravdi pa je upravičen do povrnitve zneska 169,90 EUR.

Toženki je pritožbeno sodišče odmerilo stroške, priglašene v soglasju k umiku tožbe, in sicer odgovor na tožbo 200 točk (1. točka tar. št. 15 OT), 50 točk soglasje k umiku tožbe (4. točka tar. št. 19) ter 2 % materialnih stroškov, kar znaša 117,04 EUR. Glede na 15 % uspeh je toženka upravičena do zneska 17,50 EUR.

Po medsebojnem pobotanju stroškov je toženka dolžna tožniku povrniti 152,40 EUR.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi toženke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 152,40 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11. Izrek o pritožbenih stroški temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Toženka je s pritožbo delno uspela za 47,50 EUR, kar predstavlja 23,80 % uspeh. Zato ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške, kot jih je odmerilo pritožbeno sodišče, in sicer 250 točk za pritožbo (tar. št. 15/4 OT), kar znaša 150,00 EUR, glede na uspeh pritožbe pa 35,70 EUR. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k rešitvi pritožbe in je bil odgovor nepotreben.