17. 12. 2015

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Bojana Posege, Kanal, ki ga zastopajo Ivan Makuc, Aleksandra Leban in Katja Šorli Peternel, odvetniki v Tolminu, na seji 17. decembra 2015

odločil:

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 27963/2011 z dne 28. 3. 2013 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sodbo Okrožnega sodišča je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 171. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15 – v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja nasilništva po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1. Sodišče mu je izreklo enotno kazen štiri leta in osem mesecev zapora. Višje sodišče je ugodilo pritožbi državne tožilke in odločbo v kazenski sankciji spremenilo tako, da je pritožniku kazen, določeno za kaznivo dejanje spolnega nasilja, zvišalo in izreklo enotno kazen šest let zapora, pritožbo pritožnikovega zagovornika pa je zavrnilo. Zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil pritožnikov zagovornik, je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnik trdi, da postopek ni bil pošten. Zatrjuje kršitev pravic iz 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 27. člena in tretje alineje 29. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Kršitev pravice pritožnika iz tretje alineje 29. člena Ustave naj bi sodišča storila s tem, da so zavrnila predlog obrambe za zaslišanje sodne izvedenke prof. dr. Martine Tomori, ki je izdelala pisno izvedensko mnenje. Pritožnik navaja, da je med postopkom večkrat predlagal, naj sodišče zasliši izvedenko, prof. dr. Martino Tomori, saj naj bi bili po tem, ko je že podala izvedensko mnenje, ki je bilo za pritožnika obremenilno, izvedeni še številni dokazi, ki bi lahko vplivali na objektivno sliko, ki jo je pred njihovo izvedbo poznala. Ovadbi naj bi bili po pomoti priloženi tudi dve fotografiji, ki sta prikazovali oškodovanko, kar vse bi lahko vplivalo na izdelavo izvedenskega mnenja. Po oceni pritožnika je prvostopenjsko sodišče svojo sodbo v ključnem delu oprlo prav na izvedensko mnenje te izvedenke, za katerega je ocenilo, da je povsem skladno z izvedenimi dokazi. Zato bi sodišče moralo obrambi omogočiti, da se sooči z obremenilnim dokazom. Ugotovitve Vrhovnega sodišča, da pritožnik in njegov zagovornik na prebrano mnenje nista podala vsebinskih pripomb, niti naj ne bi predlagala, naj se izvedenka neposredno zasliši, naj ne bi bile točne. Izrecen ugovor obrambe naj bi v postopku bil, da sta bili obe izvedenski mnenji podani na podlagi predvidevanj, ki jih postopek še ni potrdil, prav tako naj ne bi držalo, da te kršitve pritožnik ni zatrjeval v pritožbi. Ne glede na navedeno, naj bi za odločanje sodišča v kazenskem postopku veljalo, da bi moralo tudi sámo, po uradni dolžnosti, odpraviti nekatere očitne pomanjkljivosti oziroma izvesti nekatere dokaze. Zato pritožnik meni, da so sodišča že s tem kršila njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave, pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave

3.Okrožno sodišče je na naroku za glavno obravnavo 9. 1. 2012 med drugim zavrnilo predlog pritožnika, da se izvedenka dr. Martina Tomori zasliši, pri čemer naj bi se pred tem seznanila s celotnim spisom. Izvedenka naj bi po oceni sodišča imela vse tisto, kar je potrebovala za to, da je odgovorila na zastavljena vprašanja. Enako naj bi veljalo tudi za dopolnjeno izvedensko mnenje, pri čemer naj bi bila takrat preiskava že končana. Po oceni Okrožnega sodišča je bil navedeni predlog pritožnika nepotreben, saj naj bi izvedenka popolnoma in nedvoumno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja sodišča. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da z zavrnitvijo predloga za zaslišanje izvedenke sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe ter pravic do obrambe in do poštenega sojenja. Ker je izhajalo s stališča, da gre za problem izvajanja dokazov v korist obrambe, je postavilo zahtevo, da obramba izkaže materialno upoštevnost predlaganega dokaza. Ugotovilo je, da obramba tej zahtevi s svojim predlogom ne na prvi stopnji kot tudi ne v zahtevi za varstvo zakonitosti ni zadostila. Pritožnik naj ne bi pojasnil, na katera vprašanja bi morala izvedenka še odgovoriti in katere pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju bi želela obramba odpraviti z neposrednim zaslišanjem izvedenke. Presojo je Vrhovno sodišče zaključilo z ugotovitvijo, da z zavrnitvijo dokaznega predloga, ki ni bil pravno upoštevno obrazložen, niso bile kršene določbe kazenskega postopka niti pravica do poštenega sojenja in pravica do zaslišanja "obremenilne izvedenke," ki naj bi jo obramba izpeljala iz ustavne pravice do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom senata št. Up-602/13 z dne 7. 12. 2015 sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče skladno s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Vrhovno sodišče.

B.

5.Izpodbijano stališče Vrhovnega sodišča, s katerim je potrdilo oceno Okrožnega sodišča, da zavrne zaslišanje sodne izvedenke psihiatrične stroke, potem ko je bilo ob soglasju strank kazenskega postopka njeno izvedensko mnenje prebrano na enem od narokov za glavno obravnavo, se nanaša na pravico pritožnika, da v kazenskem postopku izvaja svojo pravico do obrambe. Bistvo pritožnikovih očitkov je v trditvah, da v kazenskem postopku ni imel možnosti, da se sooči s sodno izvedenko psihiatrične stroke dr. Martino Tomori, ki je zanj izdelala obremenilno mnenje, saj naj bi sodišče predlog za njeno zaslišanje zavrnilo. Take trditve pritožnika je Ustavno sodišče preizkusilo z vidika pravice do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave.

6.Iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da je to sodišče zaslišanje sodne izvedenke pogojevalo s pritožnikovim trditvenim bremenom in njegovimi pojasnili o vprašanjih, na katera bi morala sodna izvedenka psihiatrične stroke še odgovoriti. Tako stališče krši pravico pritožnika do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave.

7.Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-657/13 z dne 12. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 91/15) med drugim sprejelo stališče, da je sestavni del pravice pritožnika do obrambe, ki presega zgolj pravico do izjave, zahteva, da sme pritožnik vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo njegovo mnenje prebrano na glavni obravnavi. Še toliko bolj mora to veljati, ko izvedenec obdolženca s svojim izvedenskim mnenjem obremeni, pri čemer ni treba, da bi šlo za edini obremenili dokaz. Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča še izhaja, da v položaju, ko je izvedensko mnenje prebrano, zahteva za ustno zaslišanje izvedenca ne pomeni novega dokaznega predloga, temveč gre za nadaljevanje izvedbe dokaza z izvedencem, saj gre za isto dokazno temo. Ker gre v takem položaju torej le za nadaljevanje dokaza z izvedencem, zahteve pritožnika po ustnem zaslišanju izvedenca in s tem postavljanjem vprašanj ni dopustno pogojevati s trditvenim bremenom.

8.Če je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem vprašanju tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, posamični akt v celoti ali deloma razveljavi ali odpravi in vrne zadevo organu, ki je pristojen za odločanje, senat (tretji odstavek 59. člena ZUstS). Z odločbo št. Up-657/13 je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je ustavni pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijane sodbe in zadevo vrnilo sodiščem v novo odločanje. Ker so torej izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. Iz razlogov, navedenih v odločbi št. Up-657/13, je izpodbijano sodbo razveljavil in zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

9.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Ernest Petrič ter člana dr. Mitja Deisinger in dr. Jadranka Sovdat. Odločbo je sprejel soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik senata